Zaljubljenost v vezi

[barbie_girl_85]

OK. Stvar je taka. Ste že bili v vezi, in se hkrati zaljubili? Ne govorim o kakšni veliki ljubezni, pač metuljčki, mehka kolena ipd. Moje skromno znanje o partnerskih odnosih mi veleva, da če se lahko zaljubim v drugega moškega, mi v vezi nekaj manjka. Ampak...ne pogruntam kaj.

Torej - vaše izkušnje. Ste že bili hkrati zaljubljeni v enega in ljubili drugega? Koliko časa je zaljubljenost držala? Ste odkrili vzroke in obdržali vezo? Ste prekinili vezo?

[Tearjerker]

O ja.... I've sooo been there and so did that. Neprijetna situacija.

To make long story short, meni se je to zgodilo, ko mi je v zvezi manjkalo predvsem to, da sem imela občutek preživljama skupaj premalo časa, da se fant ogiba komunikaciji, pometa izpostavljene probleme pod tepih, namesto da bi jih reševala in nasplošno sem vedno bolj, ko sem ga spoznava, dobivala občutek da sva si preveč drugačna, imava drugačne poglede na svet in prihodnost. Še vedno sem ga imela rada, sem se pa vmes uspela do ušes zaljubit v enga drugega tipa. Jaz sem zvezo potem razpustila, saj sem mu za svoje tegobe že večkrat povedala, pa je vedno ostalo samo pri besedah, premaknilo se ni pa nič. Zaljubljenost s drugim tipom se je pa obdržala švohnih par mesecev, ampak, meni je bilo vredno tega, in to iz dveh razlogov: ker bi verjetno še dlje časa vztrajala v zvezi, v kateri sem bila nesrečna (ker ko sem prvič hotela pustit fanta, mi je jokal itd. in mi valda vzbudil slabo vest, jaz pa mlada in neumna nasedla) in ker je bilo tistih nekaj mesecev tako peklensko dobrih, da aj bok

[*frisko*]

ma ja, pomojm to skor vsak dozivi (al pa vsaj vsako dekle )

takrat nisem vedla, kaj nardit, zate sem bla mal tukj mal tam ... na koncu se je vse skupaj izslo bedno. zaljubljenost me je minila po cca. 5ih mesecih, fant me je zapustil, ker si nisem vzela dovolj casa zanj. ampak fanta sem res res imela rada in ga nisem prevarala. samo s tem drugim sem se veliko druzila, peljal me je povsod, kamor se fantu ni ljubilo, kupoval mi je lepe stvari, mi ves cas govoril, naj bom aje z njim, bilo je lustno .. ampak ni pa prislo med nama niti do poljuba (bravo jst!!), ceprav mi je bil noro vsec

ko sem se razsla s fantom, je pricakoval, da bova par, ampak zal me je takrat ze vse minilo, vejretno tudi zato, ker sem bla razocarana, zalostna, karkoli pac. od takrat se z mano ne pogovarja ali pa samo kar je treba, ker se kdaj srecamo v skupni druzbi

[barbie_girl_85]

.... 2 doživeli, dve prekinili zvezo....slaba statistika.

No, sej vem, da bo zaljubljenost minila, niti ne želim veze s tem "drugim", ga niti ne poznam (samo vizualno).....ravno zato me je presenetila intenziteta občutkov, misli, želja ipd.

Ko bi enkrat seksala z njim, bi me najverjetneje minilo

[claire]

...

[purple_rain]

Ko bi enkrat seksala z njim, bi me najverjetneje minilo

Tole bi se verjetno splačalo držati v mislih.. sploh če praviš, da vseeno še ljubiš svojega - verjetno samo rabita mal "osvežit" svojo ljubezen.


P.S.: pa "krstit" pralni stroj mogoče ne bi bila slaba ideja ; upam, da te ne še vedno tole preganja.

[barbie_girl_85]

pomivalni stroj ...dobra

Samo.....ni seks pravi seks, če ti misli bežijo k drugemu. In ravno teh misli bi se rada znebila, ker me ovirajo....pa nimam pojma, kako.

No, definitivno ne razmišljam o prevari, vsaj ne na tak način, da bi jo dejansko izpeljala. Ta "drugi" me pa itak ni vreden, niti ni "materijal" za zvezo, četudi bi bila samska.....je bolj ko ne en player, ki si išče zabavo "za sproti", ima 30 let in živi pri mamici....

Ko bi bil vsaj "kakovosten" tip, bi že še razumela to svojo zatreskanost, tako pa.....

Grrrrrrrrrrrrrr

[purple_rain]

^^no sej, in ker veš da nisi plehka in da ti pa že ne bi padla na enga takega brezveznika, je sploh škoda tvojega časa razmišljat o njem..
(ne vem, probi si najt kakšno tako mantro, al neki )

[..Evelyn..]

Hmm..zaljubljena nisem bila, mi je bil pa en preceej všeč. Ampak jaz nisem prišla do stadija, ko bi si rekla "oo kok bi spala z njim, kok bi rada bla z njim ipd." in sm se dokaj hitro odločila, ko sem vidla, da on želi nadaljevat, da to ni to, da imam fanta, ki ga ljubim in da bom z njim ostala. Mislm da je to popolnoma normalno, tudi tvoj primer, ko si dolgo časa z eno osebo, pač si zaželiš še nečesa drugega..problem je, če ta želja premaga ljubezen s partnerjem(kar pa je potem znak, da je bila ta ljubezen že tako okrhana).

[*frisko*]

pomivalni stroj ...dobra

Samo.....ni seks pravi seks, če ti misli bežijo k drugemu. In ravno teh misli bi se rada znebila, ker me ovirajo....pa nimam pojma, kako.

No, definitivno ne razmišljam o prevari, vsaj ne na tak način, da bi jo dejansko izpeljala. Ta "drugi" me pa itak ni vreden, niti ni "materijal" za zvezo, četudi bi bila samska.....je bolj ko ne en player, ki si išče zabavo "za sproti", ima 30 let in živi pri mamici....

Ko bi bil vsaj "kakovosten" tip, bi že še razumela to svojo zatreskanost, tako pa.....

Grrrrrrrrrrrrrr

sj bo minil, vejremi. ceprov pravjo, da kao ce ne sprobas, ti je celo zivljenje zal, pa sploh ni res. upam ,da se ne srecujes z njim vsak dan. ce je temu tako, da bos pozabila v roku max 2 mesecev

nikar ne prizadani sovjega, ce ga res ljubis, predvsem pa ne zaradi nekoga, ki je tak imbecil, kakor opisujes ta tvoj akt obcudovanja in sle

[neenchy]

maš zs

[floribunda]

jep. been there, done that.

najprej sem mislila, da gre za površinsko zatreskanost, vedela sem, da je iluzorno misliti, da mi v resni zvezi nihče in res nihče nikoli ne bo všeč.

ampak ni bila površinska zatreskanost. poredne misli so vedno bolj obremenjevale mojo zavest in podzavest. tudi če sem se čez dan trudila, da bi pozabila na vse skupaj, sem ponoči sanjala packaste sanje. potem me je bilo že strah, da ne bom v spanju kakega nežnega vzdiha v stilu: oh oseba X, oh oseba X.... spustila, medtem ko spim s svojim dragim.

občutek krivde je bil neznanski, po približno slabe pol leta sem se odločila, da brezveze da sebe in njega vlečem za nos in zvezo končala. občutek krivde še vedno ni zginu. resnično ena bolj heart breaking stvari, ki sem jih v življenju naredila. posebno, ker je bil moj bivši res zlato bitje, ki bi zame naredil vse. ampak kaj ko mi hudič ni dal miru.

skratka, long story short (realy long story), zdej sem srečna z dečkom v katerega sem se zatreskala.
aja. prepričana sem bila, da s sedanjim dečkom nikoli ne bi mogla funkcionirat v zvezi.
go figure

[Tananda]

Sem tudi js v svojem primeru mislila, da je škoda zapravit dobro zvezo za neke metuljčke, čeprav zlo vztrajne. Ni šlo naprej od držanja za roke in kakšnega objema, po treh tednih zaljubljenosti sem ga dala na ignor in čez kakšen mesec je minilo.
Pa ne bi rekla, da mi je takrat česa manjkalo v resni zvezi. Tko da če praviš, da tebi tudi načeloma nič ne manjka, bi na tvojem mestu počakala, da zaljubljenost mine.

[s0nckic4]

ko se je meni to zgodilo, sem končala zvezo. res pa je, da sem imela 19 let in da je bila tudi prisotna želja po odkrivanju novih stvari in tipov. tako da mislim, da ti bolj malo pomagajo naše izkušnje iz skoraj najstniških let, predvsem, ker je tvoje razmerje na popolnoma drugačnem nivoju.

ta tvoja 'zaljubljenost' je verjetno zgolj močna spolna privlačnost do tega modela. ta pa pomoje zgine, če se izolaš od objekta poželenja. še pregovor pravi: kar srce oči ne vidijo, srce ne želi tako da jaz bi ti svetovala za začetek, da se modelu izogibaš.

[incognito]

jep. been there, done that.

najprej sem mislila, da gre za površinsko zatreskanost, vedela sem, da je iluzorno misliti, da mi v resni zvezi nihče in res nihče nikoli ne bo všeč.

ampak ni bila površinska zatreskanost. poredne misli so vedno bolj obremenjevale mojo zavest in podzavest. tudi če sem se čez dan trudila, da bi pozabila na vse skupaj, sem ponoči sanjala packaste sanje. potem me je bilo že strah, da ne bom v spanju kakega nežnega vzdiha v stilu: oh oseba X, oh oseba X.... spustila, medtem ko spim s svojim dragim.

občutek krivde je bil neznanski, po približno slabe pol leta sem se odločila, da brezveze da sebe in njega vlečem za nos in zvezo končala. občutek krivde še vedno ni zginu. resnično ena bolj heart breaking stvari, ki sem jih v življenju naredila. posebno, ker je bil moj bivši res zlato bitje, ki bi zame naredil vse. ampak kaj ko mi hudič ni dal miru.

skratka, long story short (realy long story), zdej sem srečna z dečkom v katerega sem se zatreskala, in zdi se mi, da kljub temu da se poznava že debelih 7 let in da živiva na 8h kvadratih sobice, kjer niti za dihat ni prostora, metuljčki še kr frfotajo, vedno bolj če je to sploh možno.

aja. prepričana sem bila, da s sedanjim dečkom nikoli ne bi mogla funkcionirat v zvezi.
go figure

Podobna zgodba tudi tukaj. Bila skoraj 6 let v zvezi s super krasnim tipom, ni da ni, ampak tista osnovna bit pa je nekako izzvenela. Čeprav sem v teh letih spoznala kar nekaj frajerjev in za marsikaterim obrnila oči, sem se na koncu zmeraj vrnila k svojemu. Potem pa je prišel on, od katerega se mi je naravnost mešalo. Po dveh mesecih prekinila zvezo, bivšemu popolnoma strla srce, kar me je precej potolklo, ampak sem še danes prepričana, da sem naredila prav (sva pa obdržala tesne prijateljske stike in včasih me kar zmrazi, kako dobro me pozna ). Sedaj lahko rečem, da je to enostavno to, kar za bivšega nikoli nisem mogla trditi, in letos se seliva skupaj.

Tudi midva - nikoli si niti mislila nisem, da bi lahko funkcionirala s takšnim tipom. Look at me now.