Varanje

[emanuela]

Vidim kar veliko razliko med: ej, veš, včeraj sem pa seksal z eno ali pa med: hm, ta frizura ti pa ne paše.
Prvo mi bo dalo vedeti, da je tip dejansko seksal z drugo, kljub nekemu dogovoru? da je zveza monogamna.
Drugo pa samo to, da sem jaz ali pa frizerka nekaj sfrkala pri laseh-zaradi slednjega ne bom delala drame, zaradi prvega pa, vsaj v tej smeri, da bi postala čudežno samska.
In zame je spozabiti se enakovredno temu, da se je kar zgodilo, da te je nekaj vodilo. Torej ne potrebujem nobenega lepljenja razlage besede (bi rekla, da ti je jasno, kaj narečno pomeni da si se spozabil. Na to razlago sem ciljala.)

[Heruur]

No, zdaj pa dejansko dojemi moj primer z lasmi tako, kakor je bil mišljen - kot cinični namig na to, koliko vam moški moramo lagati, če hočemo, da ste srečne. In ja, tudi tistim (zlasti tistim?), ki se imajo/-te za še posebej odporne na resnico

Ja zame spozabiti narečno in slovensko pomeni narediti nekaj, česar sicer ne bi, in ne početi nekaj, ne da bi se tega zavedal

[emanuela]

Potem pa imava pač različno razlago ene besede, ampak ok, mislim da je jasno, na kaj sem ciljala.
Ne vem pa , ali sem tako naivna, ampak pričakujem resnico od svojega fanta tudi v bizarnih primerih.
Se pa je tudi za vprašati-zakaj se lažete(jo)? Zaradi rednega seksa? Da je mir pri bajti? Če je enostavneje živeti samsko življenje, brez prirejanja resnice, brez laganja in zgrešenih pričakovanj na tako pomembnih področjih kot je ali želiva seksati z drugimi in zakaj sploh biti z nekom, ki ima drugačna pričakovanja kot ti sam.

[Heruur]

Sem slišal to od marsikatere punce. In ob prvi priliki, ko je dobila resnico glede najbolj banalne zadeve, je nastal ogromen in absolutno "problemu" neproporcionalen KABOOM.

Zatorej ja, zaradi miru v bajti. In ne, ne poznam nobene, ki bi resnico dobro prenašala. Vsaj resnico in dobro po moških kriterijih ne. In to ne pomeni, da moški dobro prenašamo, ampak zdaj ne govorimo o tem.

[claire]

Claire - seveda je moč xD "Dragi, se ti zdi, da sem se zredila?" "Ne, super si." Ali "Dragi, ti si daaaleč najboljši v postelji od vseh 3, ki sem vas imela".

banalni primeri. 1.) ženska itak ve da je debela/se jezredila whatever, ker vidi na vagi in v špeglu. (je pa res, da delajo paniko.) 2.) slab fukač bi nikoli ne bil moj fant.

Racionalna razlaga? Hočemo pozitivno vplivati na čustva nekoga drugega, oz. se izogniti negativnemu odzivu. Iracionalno bi bilo punci reči, da zgleda kot debela krava, čeprav je to morda res, ali tipu reči, da še vibrator brez baterij bolj ve, kaj ti paše, in da je čisto vsak od 325 tipov, ki so te že žgali, bil boljši od njega.

racio = razum. upam, da se (vsaj) tule strinjava. tto pomeni po domače "kar meni všeč je, tebi ni".

In ne, ne verjamem ti, da mu zmeraj poveš the truth, the whole truth and nothing but the truth so help you God. Še posebej, ker pod laži šteješ tudi olepševanje resnice.

se strinjam. vsi lažemo. fora je le, da je take reči fajn "razčistit" znotraj para. ne vem kaj je fora da lažejo, da ne kadijo trave, s kom so bli na pivu, kje, kako dolgo. lažejo a imajo še delo, čeprav so že v gostilni... takih laži ne maram. če mi pa govori kako sem lepa, v resnici sem pa čist bolna, z mastnimi lasmi in na antibiotikih, ga pa ne bom nadrla, da je lažnivec, čeprav je lagal (ali morda celo tako res misli?). se razumemo?

pod laž pa valda štejem tudi, če reče, da mu je za it v kino, čeprav mu je mogoče kakih 30%. laž = izmišljanje. sami si naredimo selekcijo med sprejemljivimi in nesprejemljivimi lažmi. that's all.

[LostBoy]

Claire verjemi, da ni tako preprosto
Vprašanja o teži in izgledu so kot minsko polje - en napačen korak in kaboom
Punce tako ali tako večinoma pretiravate s to težo in se po nepotrebnem obremenjujete, čeprav izgledate čisto ok. Zato je večinoma najboljše reči, da izgleda super in kako je lepa in bla bla bla... kregat zato, ker ona vidi problem v 0.2 kg ... ne me hecat

Bolj je problem ko se eden v zvezi zredi za kakšnih 10 ali pa več kg in je še vedno tisto, da izgleda super itd., čeprav je tvoje iskreno mnenje daleč od tega. Potem je tudi čisto normalno, da seksat nočeš več s tisto osebo oziroma vsaj ne tako kot prej, ti je super z njo in vse skupaj preide na prijateljski odnos, seks dobivaš pa drugje, ker ti je en tip bolj všeč....

[Džeki]

ti pa pač ne razumeš, da so moški na svetu, ki jih nobena primadona z razgaljenimi joški in nobena manekenka s trimetrskimi nogami ne gane, ker so do konca nori na svojo žensko.

So, vsi sveže zaljubljeni moški so taki. Ko je sveže, o varanju pač ne razmišljaš.

Težko pa verjamem, da je kdo, ki je 10 let poročen, tako nor na svojo žensko, da mu poti nikoli ne prekriža misel, kako bi bilo če..Tudi sem prepričan, da v nadalnjem postopku marsikoga pred realizacijo ne ustavi obsedenost s svojo žensko, temveč strah, da bo odkrit.

[*Abby**]

Heruur dokler ti je ljubezen cuker, tvoja razlaga ne more bit pocukrana.

Samo to: ljubezen je, tudi, spoštovanje. Nekomu, ki ga spoštuješ ne lažeš, ker laž ni izkazovanje spoštovanja, ampak lastne strahopetnosti. Zato ženske, ki bi jo prevaral, ne bi ljubil. Zato, ne zato, ker mora ljubezen vključevati monogamijo.
Nenazadnje: lahko imam pet otrok in prvega ne bom ljubila nič bolj ali manj kot drugega. In jaz bi za vsakega posebej prestregla kroglo.

[s0nckic4]

^ a ne študiraš ti psihologije? (se m zdi, da si pisala da se jo učiš..) ker mi ne gre skupi, kako lahko ljubezen starša do otroka primerjaš s partnerstvom. sploh ker je ljubezen starša do otroka edina oblika brezpogojne ljubezni.

sama se ne bi mogla it neke odprte ali delno odprte zveze - kot je horus opisal. zaenkrat niti slučajno nisem sposobna partnerjevega dobivanja z drugo racionalizirat do te mere, da me to ne bi onesrečevalo (mogoče tudi zato, ker nisem v razmerju s partnerjem že kak dekado. lahko da me kasneje to niti ne bo več motilo). je tudi to razlog, da je edina možnost moškega, ki želi biti z mano v razmerju monogamnost (ali pač lažna monogamnost).

[*Abby**]

Jaz se s teboj, s0nckic4, ne strinjam. Brezpogojno lahko ljubiš življenje, brezpogojno lahko ljubiš tudi katerokoli drugo osebo in nikakor ni nujno, da boš res brezpogojno ljubil svojega otroka.

Ljubezen, po Frommu recimo, pa še po celem kupu teoretikov, je odločitev posameznika, dejavnost volje, razsodba in obljuba, da bomo svoje življenje posvetili življenju drugega posameznika.

In ljubezen do otroka pomeni enako, kot ljubezen do partnerja. Zaljubljenost je nekaj drugega kot ljubezen in čeprav v ljubezenski odnos sodita tudi strast in spolna privlačnost, to samo na sebi ni ljubezen. Poleg tega ljubezen raste in se razvija in ljubezen do partnerja mora biti globlja kot ljubezen do otroka. Partner je tista osrednja oseba v življenju nekega posameznika, ne njegov otrok.
Ob partnerju pa se, to je vsekakor res, v človeku prebujajo drugi nagoni, kot ob otroku.

In jaz verjamem, da se dva, ki si želita spolnosti tudi drugje, teoretično lahko ljubita (jaz takega para zaenkrat ne poznam), ampak zgolj, če je to želja obeh. Nikakor pa ne, če gre za varanje, prikrivanje, laži.

sonckic4: ne, ne študiram psihologije, kar sem se učila je bil izbirni predmet, ki pa ni bil edini na psihologiji. S tistim primerom sem hotela pokazat, da je psihologija daleč od tega, da bi bila "ukvarjanje z norci", kakor so o tem pisali nekateri forumaši. Imam pa, žal, tudi precej čisto "praktičnih" izkušenj z depresijo in simptome znam prepoznat.