Svinganje

[Smreka]

Eni ob tem lahko odmislimo čustva ljubezni, nekateri ne morete. Ne se sedaj jeziti na nas, ki to lahko storimo, češ da smo manjvredni in ne vem kaj še. No, tudi to, da popolnoma odmislimo čustva ni res. Čustva so, so močna, vendar drugačna.

Mislim neverjetno...Zdaj me pa že enostavno jezi, pa kaj za vraga se
počutite tako ogrožene, da take klamfate???
Če ne bom že tretjič napisala, da mi je popolnoma vseeno, kaj kdo počne, da ne obsojam nikogar, da zgolj povem svoj pogled na zadevo, ki izhaja iz moje lastne subjektivne resnice, ki je verjetno pogojena z moji lastnimi izkušnjami in čustvovanjem????
Iz mojega popolnoma nedolžnega razmišljanja ste izluščili samo, da obsojam, da špekuliram, da vas imam za plitke...
Ko je žival ogrožena, se brani z napadom. Ko se človek počuti ogroženega, se sproži obrambni mehanizem. In če bi bili vi, svingerji, tako zelo prepričani v dobro tega, kar delate, se ne bi na tak način branili kot se recimo brani in zagovarja Alwaleed.
Primer : jaz recimo nisem verna. Pa mi je že marsikdo ki je veren, skušal povedati, da to ni ok, da on pa je veren in da mu to daje smisel v življenju itd... U redu, super, sprejmem njegovo mnenje. Ampak da bi se pa tako branila in zagovarjala zakaj je dobro biti neveren in ga obsodila, da me ima za plitko... Halo? Jaz sem prepričana v to, kar sem, jaz vem, zakaj delam tako kot delam in zakaj za vraga bi morala nekomu zagovarjati in braniti moje "neverovanje"????
Vi, zapriseženi svingerji (no saj vemo na koga leti), pa opažam, da enostavno postajate to, kar so črnci v Ameriki -ogroženi zaradi začetnega rasizma, ki so ga belci zganjali do njih, ga sedaj zganjajo sami, in še tiste belce, ki jim želijo dobro, blatijo, češ da jih itak ne marajo, ker so črni!
Oprosti Alwaleed za te besede ampak resnično si ne bi mislila, da bi se nek tako izobražen in razgledan človek, kot si baje ti, tako obnašal.
No sicer se pa ne mislim več prerekat, uživajte še naprej.

lp

[freaky]

Zanimivo. Lahko bi rekla, da sem tudi jaz v podobni fazi kot si bil ti pred časom, ko si želel izkusiti tudi nemonogamno zvezo. Precej zanimivo je tudi to, da mi je takšno razmišljanje, kot ga imam sedaj, spodbudilo ravno zgoraj omenjeni forum Od tega je že kar nekaj časa, pa še vedno nisem potegnila nekega zaključka, kaj bi meni najbolj ustrezalo. Moje želje se spreminjajo, ker imam do svojega fanta tudi čisto drugačen odnos, kot sem ga imela na začetku. Zaupanje se je še bolj poglobilo, pogovor pa je postal še bolj kvaliteten.

Mislim, da uspešna zveza ne temelji nujno na svinganju, niti ne nujno na odprti zvezi. Zagotovo pa temelji na razumevanju človeškosti drug drugega, na sprejemanju drug drugega.

Se strinjam. Trenutno si svinganja ne predstavljam kot nek ritual oz rutino in si ne želim, da bi to postala neka ustaljena spolna praksa pri paru. To zgolj gledam na popestritev, ki bi si jo privoščila nekajkrat na leto.

Če skozi iskren pogovor dobita zavedanje, da se vajini interesi razlikujejo na pomembne načine, potem to ne pomeni, da se je treba pogovoru izogibati - kar mnogokakšen par stori... - temveč pomeni, da se mogoče, ne glede na zaljubljenost, ki je bila od začetka prisotna, nista prava dva našla.

Hm...Predvsem je to odvisno, koliko posamezniku določena stvar pomeni. Saj si rekel, zveza mora temeljiti na pogovoru in razumevanju drug drugega. Skoraj vedno se najde neka srednja pot, ki oba zadovolji. Meni se ne zdi vredno, da zaradi neke fantazije zapustim fanta, s katerim se odlično ujameva, pa čeprav se najini mnenji razlikujeta pri uresničitvi določene fantazije.

Tako kot si rekel, ti okovi tradicionalizma me dušijo, vem da obstaja nekaj več, vendar ne vem, če imam dovolj "poguma" za to.

[Alwaleed]

Oprosti Alwaleed za te besede ampak resnično si ne bi mislila, da bi se nek tako izobražen in razgledan človek, kot si baje ti, tako obnašal.

Smreka, razjezil te je netline, ne jaz. Njegovo sporočilo je bilo res defenzivno in se mi je zdelo, da bo imelo take posledice.

Tukaj nisem zato, ker bi se počutil ogroženega. Mojo prisotnost tu vidim kot priložnost, da tistim, ki jih to zanima, razložim stvari, o katerih bodo kjerkoli drugje težko izvedeli. To, da obstajajo neki čudaki, ki menjavajo spolne partnerje, to že slišiš od raznih virov tu in tam. Ampak vedeti, da to obstaja, je eno; razumeti razmišljanje, vrednote, čustvovanje in doživljanje, ki stojijo za tem, je pa drugo.

Moje mnenje je, da ima tema o svinganju več profitirati od nekoga, ki ve, za kaj se pri stvari gre, je to pripravljen mirno razložiti in odgovoriti na nesporazume, kot pa bi tema profitirala od 100 posameznikov, katerih komentarji bi segali od "kdor to počne, je bolan" do "meni to ni všeč, ampak vsakemu svoje".

Meni se zdi, da je razumevanje vredno več kot reciklaža stotih variant na ista tri neinformirana stališča, kar teme na tem forumu običajno so.

Ampak, kot punce rade rečete - vsakemu svoje. Moja prisotnost tu nobeni ne preprečuje, da bi komentirala, kakorkoli želi. Jaz pa bom odgovarjal na tiste stvari, kjer se mi zdi, da o njih še lahko povem kaj novega.

Trenutno si svinganja ne predstavljam kot nek ritual oz rutino in si ne želim, da bi to postala neka ustaljena spolna praksa pri paru. To zgolj gledam na popestritev, ki bi si jo privoščila nekajkrat na leto.

Mislim, da večina na to gleda tako.

Predvsem je to odvisno, koliko posamezniku določena stvar pomeni. Saj si rekel, zveza mora temeljiti na pogovoru in razumevanju drug drugega. Skoraj vedno se najde neka srednja pot, ki oba zadovolji.

Res je. Važno je, da se partnerja ujemata v stvareh, ki so vsakemu posebej zelo pomembne. Ni fajn, če ima človek v zvezi občutek, da je pristal na kompromis. Tista mala neujemanja, ki jih z lahkoto potrpiš, jih pa potrpiš, vedoč, da so nepomembna v primerjavi z vsem lepim, kar imaš od zveze.

[Alwaleed]

Smreka - mogoče bi se dalo te nesporazume razložiti takole.

Vsak ima pravico do svojega mnenja. Ampak nihče pa nima "pravice" do lastnih dejstev.

Če kdo izrazi mnenje, ki vsebuje napačna dejstva, potem je prav, da tisti, ki to vidi, to pove.

To ne pomeni, da ti je prikrajšana pravica do lastnega mnenja. Mnenja niso stvar debate. Dejstva, na katerih temeljijo, pa so.

[freaky]

Tista mala neujemanja, ki jih z lahkoto potrpiš, jih pa potrpiš, vedoč, da so nepomembna v primerjavi z vsem lepim, kar imaš od zveze.

Problem je, vsaj pri meni, če ne znaš definirati, koliko ti je ta stvar pomembna. Vendar sem še vseeno mnenja, da je škoda zavržt večletno razmerje (v katerem vse štima) zaradi ene fantazije. Seveda je odvisno od posameznika, vendar težko verjamem, da bi js zaradi neuresničljive fantazije lahko zapustila fanta.

Sej sm vedela, da sm prej pozabila še nekaj vprašati. Kakšna je cena swinger klubov? A je velika razlika med Slovenijo in drugimi evropskimi državami?

[Alwaleed]

Problem je, vsaj pri meni, če ne znaš definirati, koliko ti je ta stvar pomembna. Vendar sem še vseeno mnenja, da je škoda zavržt večletno razmerje (v katerem vse štima) zaradi ene fantazije.

Škoda je zavreči tisto, kar ti je pomembno, v zameno za nekaj, kar ti ni. Če se s partnerjem v nečem ne ujameš, ampak ne veš, koliko ti je tisto pomembno, potem ti verjetno ni.

Če ti bo kasneje postalo pomembnejše, boš to vedela. Če neke strasti, ki bi ti bila res pomembna, v razmerju ne boš mogla izpolniti, potem v njem ne boš več zadovoljna.

Dokler si zadovoljna, pa res ni razloga, da bi zavrgla razmerje, ki je lepo in te osrečuje, zaradi nečesa, kar te mogoče sicer zanima, ampak ti ni tako pomembno, kot razmerje samo.

Sej sm vedela, da sm prej pozabila še nekaj vprašati. Kakšna je cena swinger klubov? A je velika razlika med Slovenijo in drugimi evropskimi državami?

Za kak sprejemljivo dober klub v Sloveniji še nisem slišal. Tudi tisti v Mariboru se mi zdi, da je bolj neoperativen kot pa ja.

V Fiesti v Grazu je najdražja tarifa za pare ob sobotah 45 EUR. Blizu Slovenije je tudi 1001 noč v Veldnu, kjer objavljenih cen ne vidim, ampak ne more biti dosti dražje.

Drugače pa bi za prvič verjetno bilo pametno iti v kakšen boljši swinger klub, mogoče v Münchnu. Če te ne veseli biti obkoljena s pohotnimi tipi, je verjetno bolje iti na dan, ko je vstop omejen samo na pare. Čez vikend je tudi več obiska in več možnosti, da srečaš koga, ki ti je všeč.

Vstopnina je verjetno še najmanj pomemben aspekt swinger kluba. Mnogo bolj pomembno je, da so tam prijetni in privlačni pari; da ti je atmosfera v klubu všeč; in da z obiskom kluba ne tvegaš svojega zdravja.

To slednje se mi zdi še najbolj problematično. Kondomi te ne ščitijo, če jih ne uporabljaš pri vsakem spolnem stiku, tudi pri oralnem seksu. Gonoreja, klamidija, hepatitis, sifilis, HIV - to se vse širi tudi preko oralnega seksa. Večina swingerjev misli, da je uporaba kondomov pri penetraciji dovolj. A ni.

Po drugi strani seks brez fafanja, brez lizanja muce, ali vse to z lateksom vmes, ni posebej vzburjajoč in zanimiv. Zakaj bi človek to hotel - sploh če že imaš partnerja, s katerim lahko konkretno seksaš?

Zaradi tega mislim, da je najbolj pomembna stvar pri varnem seksu previdna izbira partnerjev. To pa je v swinger klubu težko.

[netline]

Mislim neverjetno...Zdaj me pa že enostavno jezi, pa kaj za vraga se
počutite tako ogrožene, da take klamfate???
Če ne bom že tretjič napisala, da mi je popolnoma vseeno, kaj kdo počne, da ne obsojam nikogar, da zgolj povem svoj pogled na zadevo, ki izhaja iz moje lastne subjektivne resnice, ki je verjetno pogojena z moji lastnimi izkušnjami in čustvovanjem????

Ogroženi ali neogroženi... Stvar je taka. To je tema Svinganje. Par ljudi je, ki jih to zna zanimati in večina, ki jih ne. Tisti, ki jih zanima probajo debarati in raziskovati v tej temi. Ostali se pojavijo in rečejo, da to pa njim niti pod razno ne ustreza, da je bolano, fej in fuj. OK. To je njihovo mnenje. Da to isti ponovno poudarjajo na skoraj vsaki strani te teme, pa je že malo preveč. Saj se lahko odpre tema Svinganje bljak in se tam razpišete.

Nazaj k temi: Freaky: ubistvu se tudi sam srečujem s podobnimi občutki in vprašanji kot ti. Ko tako gledaš, ugotoviš, da je včasih za neko spremembo potrebno zelo veliko napora in tveganja. Najbrž se tu nekje tudi najpogosteje ustavi.

Alwaleed: kot si omenil, vedno je potrebno pretehtati kaj in do kje ti ustreza ter čemu si se pripravljen odpovedati ter čemu ne, da uresničiš svoje želje. Sam mislim, da s sedanjo partnerko temu nisem ravno blizu.

Delim si mnenje s teboj, da je celoživljenjska monogamija fantazija v katero ravno ne verjamem preveč.

[freaky]

Ne se kregat

Vstopnina je verjetno še najmanj pomemben aspekt swinger kluba. Mnogo bolj pomembno je, da so tam prijetni in privlačni pari; da ti je atmosfera v klubu všeč; in da z obiskom kluba ne tvegaš svojega zdravja.

Okey, to je res, vendar tako nepomemben pa tud ni (denar). Verjetno je za nekoga, ki že tako težko živi, težje plačati en swinger klub. In če jih, kot praviš, v Sloveniji tako rekoč ni, potem je dodaten strošek še bencin. Sicer cena 45€ niti ni tako visoka, vseeno pa lahko nekomu predstavlja velik strošek.

Moje mnenje je, da ima tema o svinganju več profitirati od nekoga, ki ve, za kaj se pri stvari gre, je to pripravljen mirno razložiti in odgovoriti na nesporazume...

In to ti super uspeva (Zdaj ti pa že res na dušo piham ) Se pa popolnoma strinjam. Kljub temu da sem že nekaj časa spremljala razne forume in brala članke, mi je bilo še veliko stvari nejasnih. Ko ti pa nekdo razlaga, ki že ima izkušnje, pa stvar postane veliko bolj bližja kot pa razni prispevki na tv, internetu ipd.

[Alwaleed]

Okey, to je res, vendar tako nepomemben pa tud ni (denar). Verjetno je za nekoga, ki že tako težko živi, težje plačati en swinger klub. In če jih, kot praviš, v Sloveniji tako rekoč ni, potem je dodaten strošek še bencin. Sicer cena 45€ niti ni tako visoka, vseeno pa lahko nekomu predstavlja velik strošek.

Že že - ampak tudi če si z denarjem na tesnem, je bolje dati 150-200 EUR (z vstopnino, cestninami, bencinom in mogoče še hotelom) za eno pozitivno izkušnjo v spodobnem klubu, kakor pa 4x po 50 EUR za štiri negativne izkušnje v slabšem.

Drugače pa, če si z denarjem na tesnem, je mogoče najceneje iti v Spar, opremiti stanovanje z blazinami in lepimi svečami, povabiti nekaj zanimivih parov, ki prinesejo še vsak kakšno malenkost - pa si lahko tako doma narediš prijetnejše in bolj intimno vzdušje, kakor v večini swinger klubov.

Iskreno rečeno, nama je v večini klubov malo seedy. V enih bolj, v drugih manj. Nekaterim se zdijo klubi čisto OK - meni se pa zdi, da je seks nekaj lepega, kar je treba prakticirati v lepem okolju, in po mojih izkušnjah se v klubih za to ne potrudijo dovolj.

Problem je ponavadi že v arhitekturi. Fiesta npr. je ob najinem obisku imela prijazno osebje, dobro higieno in hrano vključeno v ceno, ampak... majhne sobice, ozki hodnički, slabo zračenje, neokusen dekor. Gotovo niso vsi tako zahtevni - ampak midva želiva seksati v prostorih, ki imajo nekaj dostojanstva, no. Ne želiva iti nekam, kjer imava občutek, da sva cheap.

Sva pa bila samo v nekaj swinger klubih; nisva še bila v tistih na Dunaju ali v Münchnu. Ne veva, kako je tam. V Fiesto pa naju še enkrat ne vleče.

Sploh pa ne v kakršnokoli zanikrnost, kot so jih že imeli v Sloveniji: Rožički vrh, Rižana, itd.

[Alwaleed]

Aja, veš kaj - sta pa dva prijatelja mlajših let, ki bolj ali manj vsak mesec organizirata kakšno zabavo v svojih prostorih na Primorskem. Mislim, da se plača samo za pijačo.

Kakšna je trenutno kvaliteta teh zabav, ne veva, ker že dalj časa nisva bila. Da se jih pa najti na Kupidu, v skupini BB_club.

[kr.ena]

Oprosti, ampak mislim da ta replika ni na mestu. Ne moreš vendar primerjati športa oz. karkoli, pa naj bo to posel, konjički itd... s spolnostjo. Spolnost je vendar nekaj bolj intimnega oz. naj bi to bila, eno čisto drugo področje kot pa ostalo. Nevem no, če ti je to isto, če spolnost enačiš s športom, me zelo žalosti. Sploh ne očitam, da ste plitki in votli, mislm le, da bi bilo mogoče "dodatne" užitke smiselno iskati v drugih stvareh, in pustiti vsaj eno stvar v vezi izključno samo za vaju - čustveno spolnost.

Spolnost je lahko ljubljenje (izbruh čustev), lahko je seks (zadovoljitev potrebe), in lahko je f** (izbruh strasti).

Najbolj zadovoljiva tipa spolnosti sta ljubljenje in f**.

Nekateri prakticirajo (mogoče si ti med njimi) pretežno prvo. S tem ni nič narobe.

Midva prakticirava včasih prvo, včasih drugo, in včasih tretje.

Mislim, da dobro razumeš, da spolnost z drugimi partnerji ni ljubljenje, temveč je ali seks, ali pa f**. Seveda je dosti boljše, če je f**.

Ampak to ne pomeni, da v spolnosti med sabo nisva sposobna ljubljenja. Razumeš?

Ne rabi ti biti žal za swingerje, da ne vemo, kaj je ljubljenje. Mi to vemo.

Če ima kdo razlog, da bi mu bilo za koga žal, potem mislim, da je nam lahko žal za tiste, ki ne vedo, kakšen užitek je dober f**.

Ampak spet, če si nekdo, ki doživlja spolnost izključno kot ljubljenje, je to čisto v redu in OK in ni s tem nič narobe.

Samo ne rabi ti biti žal za ljudi, ki znajo spolnost doživljati ne le kot ljubljenje, temveč tudi drugače.

Mislim, da lahko spolnost doživljaš kot "ljubljenje" in kot "f**" tudi z enim in istim partnerjem v monogamni zvezi. Saj če imaš nekoga res rad, ne pomeni, da se držiš za rokice in se ljubiš v soju sveč, nežno in romantično in da je to edini način seksa, kajne?

Edino, kar me moti pri nekaterih, ki opisujejo svinganje (pa mislim, da se Alwaleed in Netline kar dobro izogibata temu), je, da prikazujejo svinganje kot nekakšen "napredek" v pojmovanju ljubezenske zveze in seksa. Da s(m)o tisti, ki razmišljamo monogamno zgolj na "nižji stopnji razvoja" in pač še nismo prišli do tega, da bi odvrgli svoje predsodke in začeli uživat.
Kot jih je že veliko reklo - vsak tako, kot njemu paše, samo da se ne bodo zdaj najstnice, ki tole množično berejo, počutile staromodne in zavrte, ker jim ni do tega, da bi delile partnerja.

Glede nekaterih tem ne obstaja "prav" in "narobe".

[freaky]

Drugače pa, če si z denarjem na tesnem, je mogoče najceneje iti v Spar, opremiti stanovanje z blazinami in lepimi svečami, povabiti nekaj zanimivih parov, ki prinesejo še vsak kakšno malenkost - pa si lahko tako doma narediš prijetnejše in bolj intimno vzdušje, kakor v večini swinger klubov.

To je zame še najboljša opcija. Vendar se spet pojavi prvotno vprašanje, kje potem najdit pare. Ker kot sem že omenila, mi iskanje ljudi preko interneta zbuja neprijeten občutek. Najboljše je, da te nekdo ufura v to zadevo in potem spoznavanje lažje steče.

Želela sem pa še izpostaviti naslednje. Prepričana sem, da bi se ljudje, ki jih druži ista fantazija, hitreje našli, če bi se ljudje znali pogovarjati o spolnosti. Saj ne pravim, da se ne, vendar imam občutek, da se še vseeno premalo. Ne upajo (mo) si povedati, da nas neka stvar privlači, saj se bojimo, kako nas bo okolica sprejela. Če si priznamo ali ne, ljudje potrebujemo potrditev okolice, da se počutimo dobro. In potem si večina govori, da je itak brezveze, da razlagaš o svojih fantazijah, ker bojo tako ali tako v družbi izpadli čudni, perverzni, bljak, fuj ipd. Ne pravim, da so vsi takšni, napisala sem samo svoja opažanja.

Kot jih je že veliko reklo - vsak tako, kot njemu paše, samo da se ne bodo zdaj najstnice, ki tole množično berejo, počutile staromodne in zavrte, ker jim ni do tega, da bi delile partnerja.

Prav tako se lahko najstnice, ki jih svinganje privlači, počutijo manjvredne, ker preberejo, da družbi gnusijo ljudje, ki svingajo.

[Alwaleed]

Edino, kar me moti pri nekaterih, ki opisujejo svinganje (pa mislim, da se Alwaleed in Netline kar dobro izogibata temu), je, da prikazujejo svinganje kot nekakšen "napredek" v pojmovanju ljubezenske zveze in seksa. Da s(m)o tisti, ki razmišljamo monogamno zgolj na "nižji stopnji razvoja" in pač še nismo prišli do tega, da bi odvrgli svoje predsodke in začeli uživat.

Kot jih je že veliko reklo - vsak tako, kot njemu paše, samo da se ne bodo zdaj najstnice, ki tole množično berejo, počutile staromodne in zavrte, ker jim ni do tega, da bi delile partnerja.

Hm. Kaj potem misliš o naslednjem seznamu spolnih praks, urejenih po stopnji odprtosti?
- doživljenjski celibat, brez masturbacije
- doživljenjski celibat, z občasno masturbacijo
- nič seksa do poroke, nato seks izključno za reprodukcijo, samo z edinim partnerjem, brez masturbacije
- nič seksa do poroke, nato seks za užitek, samo z edinim partnerjem, brez masturbacije
- nič seksa do poroke, nato seks za užitek, samo z edinim partnerjem, z občasno masturbacijo
- seks z zaročencem pred poroko, po poroki seks samo z edinim partnerjem
- seks z večimi resnimi partnerji pred poroko, po poroki seks samo z edinim partnerjem

Se ti zdi, da je tukaj neka... "progresija"... proti nečemu... bolj zaželjenemu, bolj normalnemu, bolj svobodnemu?

Verjetno je. Zadnja alineja se danes smatra za najbolj normalno. Alineje pred zadnjo so bolj tradicionalne, tiste prve so pa absolutno čudne.

Ampak po drugi strani, nadaljujmo:
- veliko one night standov do pravega partnerja, nato seks samo z edinim partnerjem, nato spet veliko one night standov do naslednjega pravega partnerja
- doživljenjski one night standi, brez obdobij monogamije
- seks z vsakim, ki plača

Obnašanje opisano pod temi alinejami je pa preveč, ne?

Zakaj?

Zaradi našega odpora do bolezni. Intuitivno razumemo, da več spolnih partnerjev pomeni več izpostavljenosti, več tveganja. Tveganje se še poveča, če seksamo z ljudmi, ki jih še ne poznamo dobro, ker tako ne moremo vedeti niti tega, ali so v kakšni od tveganih kategorij.

V splošnem zagovarjamo, da je več seksa, več užitka, več spolne sproščenosti bolje - pod pogojem, da si odgovoren do samega sebe in drugih.

Če boš seksal z mnogo partnerji, potem si najbolj odgovoren, če se cepiš proti HPV ter hepatitisu A in B, in če od svojih partnerjev zahtevaš čiste izvide testov - posebej npr. proti gonoreji in klamidiji, ki sta zelo pogosti, in sta sicer ozdravljivi, ampak lahko neopaženi pri ženski povzročita neplodnost.

Glede nekaterih tem ne obstaja "prav" in "narobe".

Obstaja prav in narobe. Če imaš potrebe, kot jih ima večina ljudi, potem vztrajanje na doživljenjskem celibatu verjetno nima smisla. (Ne rečem, če si izjema, ki nima prav nobene želje po spolnosti.)

Če redko seksaš, takrat ko pa, pa se odločiš to storiti brez kondoma in z narkomanom, je to narobe.

Če pogosto seksaš z različnimi partnerji in jim slepo zaupaš, da so zdravi, je to narobe.

Če si v resni zvezi, hkrati pa seksaš z drugimi brez soglasja tvojega partnerja, je to narobe.

Če si poročen, imaš željo po seksu, ampak iz verskih principov vztrajaš na tem, da se seksa samo, kadar se želi imeti otroka, je to narobe.

Iz miselnega vidika se mi zdi odprtost vedno boljša, kot zaprtost.

Ampak samo z mislijo na seks se ni mogoče okužiti. Iz praktičnega vidika zato čisto razumem, če nekdo raje prakticira monogamijo, kakor kaj odprtega, če njegova ali njena želja po pestrosti ne presega odpora do tveganja.

In seveda, če se nekdo spet boji kar vsakega bacila na vsakem koraku in se vsak dan 30x umiva, je to spet narobe.

[Alwaleed]

To je zame še najboljša opcija. Vendar se spet pojavi prvotno vprašanje, kje potem najdit pare. Ker kot sem že omenila, mi iskanje ljudi preko interneta zbuja neprijeten občutek.

S spoznavanjem preko interneta je povezana določena stigma. Iz nekega razloga se ljudem zdi bolje, če partnerja spoznajo na kak drug način - preko poznanstev ali prek naključnega srečanja v živo.

Mogoče je dojemanje takšno, da če spoznaš partnerja v živo, potem je to bila usoda; potem ti je ta partner namenjen in je "mišljeno", da poskusiš imeti zvezo z njim.

Če po drugi strani spoznavaš ljudi prek interneta, potem si pa vzel usodo v svoje roke, kar je narobe; poskušaš se igrati boga - boš že videl, kake bodo posledice.

V resnici je seveda ravno nasprotno. Če se zanašaš na poznanstva in naključna srečanja, je krog ljudi, ki jih lahko spoznaš, bistveno bolj omejen. Če si zahtevna oseba, je malo verjetno, da boš na tak način spoznal nekoga, ki ti bo zares ustrezal.

Po drugi strani obstaja pri spoznavanju prek interneta tudi strah, da oseba na drugi strani ni tisto, za kar se predstavlja. Pogosto imaš na voljo tudi malo informacij, preden se odločiš osebo srečati na pijači. Na SDC ali LifestyleLounge si lahko ogledaš 40 slik in dolg opis od vsakega para, preden se jim sploh odločiš pisati. Iz tega dobiš o njihovem izgledu in karakterju dober vtis. Ampak na slovenskih zmenkarskih straneh pa ljudje ne marajo objavljati slik, o sebi napišejo kvečjemu kakšno vrstico, tako da so zmenki večja loterija. Včasih pozitivno, včasih ne.

Vtis imava, da je bilo pred internetom svinganja precej manj, oz. je bila koordinacija težja. Ljudje so se našli prek oglasov, slike so si pošiljali po pošti... V bistvu je bil postopek isti, kot zdaj prek neta, samo počasneje.

Najboljše je, da te nekdo ufura v to zadevo in potem spoznavanje lažje steče.

Tudi to se da.

Želela sem pa še izpostaviti naslednje. Prepričana sem, da bi se ljudje, ki jih druži ista fantazija, hitreje našli, če bi se ljudje znali pogovarjati o spolnosti. Saj ne pravim, da se ne, vendar imam občutek, da se še vseeno premalo. Ne upajo (mo) si povedati, da nas neka stvar privlači, saj se bojimo, kako nas bo okolica sprejela. Če si priznamo ali ne, ljudje potrebujemo potrditev okolice, da se počutimo dobro. In potem si večina govori, da je itak brezveze, da razlagaš o svojih fantazijah, ker bojo tako ali tako v družbi izpadli čudni, perverzni, bljak, fuj ipd. Ne pravim, da so vsi takšni, napisala sem samo svoja opažanja.

Midva med svojimi znanci in prijatelji nisva našla interesa, ne glede na to, da sva večini razkrila najina zanimanja. Niso naju obsojali - no, mogoče tu in tam kakšen trpeč posameznik privatno; velikokrat so z zanimanjem poslušali in sprejeli, ampak to ni bilo nekaj, kar bi se oni radi šli. Njihovo razmišljanje poteka po ustaljenih tirnicah.

Statistika v ZDA je, da je swingerjev približno 1 na 75 ljudi (mogoče tudi 1 na 150). Če greš preko običajnih poznanstev, se moraš s precej ljudmi pogovarjati, preden lahko pričakuješ naleteti na kakšnega dojemljivega.

Razen če si punca, ki išče samskega tipa, za seks 1 na 1.

[princes semika]

Zastopim ljudi, ki se odločajo za svinganje....moja razlaga zakaj...mislim, da predvsem se za to bolj odločajo starejši poročeni pari, ki so se poročili po takratnem vzorcu normalnega,zelo mladi, po možnosti s prvim partnerjem, ki so ga imeli, zato mislim, da si v življenju želijo izkusiti različne ljudi in nekaj drugega kar so navajani...če to oba v paru počneta, mislim, da se jim zdi bolj sprejemljivo, saj nekako poteka bolj brez obsodb in s kartami položenimi na mizi... le eno življenje imamo, vsak svoje, vsak sledi sebi in svojim potem...


sicer pa na fantov predlog svinganja, ne bi pristala...vsaj zaenkrat ne...kaj bo bomo pa vidli... držim peščie, da ne bova niti razmišljala v tej smeri, ker ga ljubim iz dna srca in ga ne želim in nočem deliti s katerokoli drugo...