Spoznavanje prek neta

[tanF]

Zakaj? Kaj je razlika, če se srečata na spletu ali pa v parku? Res, da je malo bolj romantično but still treba se je prepustit trenutku in če srečaš mr. pravega na spletu ga pač.

[Katty.]

ne razumi me narobe.
nimam nč proti romanc na netu.

[rider]

spoznavanje prek neta je koristno za tiste ljudi, ki pač nimajo toliko možnosti spoznavati v živo (to sem ugotovil pri sebi, da srečam zelo malo punc) zanima me katere so najbolše strani za spoznavanje ?

[White_Widow]

Ko sem bila mlajša, sem jih dosti spoznala prek klepetalnice na avanturah in podobnih straneh..in daleč od tega, da so tam samo taki, ki v živo ne najdejo nasprotnega spola. Dosti jih je tam zaradi drugih interesov, nekaterim se pač enostavno ne da oz. nimajo časa zuni iskat za f**. Sama sem daleč od grde, in s tistimi, ki sem se dobila z njimi, so bili prekleto dobri.

[Tamala_mrha]

Lepota je sicer relativna stvar, a vseeno - jaz sem pred leti dala na eni bolj znani slovenski strani oglas in se jih je javilo kar precej, čeprav nisem objavila svoje slike, pač pa so bili v oglasu izpostavljeni samo moji interesi, starost, kraj ipd. Simpatičen se je našel samo eden (izmed ogromno sporočil), na pijačo sem šla s štirimi, ki so prišli v "ožji izbor", pa še ti so v živo delovali tako, da mi je bilo jasno, zakaj so še samski (no, eden ni bil ravno samski). Pa nimam kriterijev kakšen mora biti moški, ki me privlači, ker je to odvisno od posameznika, a vsi ti štirje so bili na slikah videti kar ok, eden celo zelo privlačen, tudi po pogovoru smo se ujeli (preko mailov), ko pa je sledilo srečanje v živo, pa je bil kar majhen šok, čeprav sem vse skupaj vzela za rezervo in v prvi vrsti kot nekaj česar še nisem poskusila in morda kakšno novo poznanstvo. Predvsem pa je temu botrovalo malo več prostega časa.

No, prvi je bil izredno zadržan, kar me še ne bi toliko motilo, če bi se vseeno lahko z njim normalno pogovarjala, tako pa je gledal samo v tla ali vstran, v oči me ni mogel gledati dlje od sekunde, skratka ... polom. Sicer sem bila jaz njemu všeč, saj mi je po srečanju čez 15 min že napisal sms, da si ful želi ponovnega srečanja. Seveda do njega ni prišlo, ker ne vem kaj bi tam počela, do tihe maše mi pa ni, škoda cajta.

Drugi je bil kar posrečen, a sem po 10 min ugotovila, da se je z mano dobil samo zato, da mi je lahko potožil o svoji bivši, s katero sta se razšla sicer že nekaj mesecev nazaj, a je še ni prebolel - še več, na nek način jo je zasledoval (v detajle ne bom šla). Ne samo, da me je njegovo blebetanje o bivši skrajno dolgočasilo, saj me je najbrž zamenjal za kakega svojega prijatelja, ki se je že davno naveličal poslušati o njegovi superiorni bivši (po drugi strani pa blatenju te ženske na vse možne načine), enostavno preveč je govoril.

Tretji primer je bil tip, ki je dvakrat skenslal, preden sva se dejansko lahko uskladila, in sem si mislila, no v tretje gre rado, nakar pridem prva v lokal, si ravno prižgem čik in naročim pijačo, pred mano pa se pojavi tip, ki je bil čisto nasprotje tistega na slikah. Sicer je poslal svoje prave slike, a je v živo izgledal tip moškega, ki si ga niti slučajno ne predstavljam kot nekoga, s katerim bi se lahko kaj razvilo. Vzvišen, oblečen v fejk znamke, skratka totalno nasprotje tipa iz slik, kjer je izgledal še kar simpatičen in normalno oblečen, predvsem pa je med dopisovanjem deloval čisto skuliran človek. Očitno je izbral samo napačen stil "impresioniranja". Vseeno je šel v koš s prvim in drugim, ker se nisem imela z njim o čem pogovarjati. Tisto, kar sva predebatirala, pa so bile take splošne teme, zaradi katerih sem že vedela koliko je ura.

No, četrti ... Hja, četrti je bil pa čisto moj tip moškega, sva se že na prvi pijači čisto fajn ujela, da ne rečem zagrela drug za drugega, a sem po nekaj pijačah ugotovila, da ima punco (sva imela enega skupnega prijatelja, za katerega sprva nisva vedela in sem na eni žurki čisto mimogrede izvedela, da je tip že pet let v zvezi). Tako je tudi zadnji šel na listo za "odstrel".

To so moje izkušnje s spoznavanjem preko spleta. Ne rečem, da ni mogoče najti nekoga, ki je dejansko človek, do katerega se začuti vsaj nekaj kemije, le da je na spletu v bistvu še težje najti nekoga sebi podobnega, ker se v oglasu in mailu vsak opiše kot super osebo, vsak se označi za simpatičnega in postavnega, s podobnimi interesi (ki jih potem kasneje še prireja tvojim, da bo izgledalo kot da sta si res usojena ) in razočaran nad bivšimi zvezami, a pripravljen na novo zvezo ... Realnost je pa velikokrat drugačna. V živo je povsem druga zgodba, saj najprej spoznaš človeka v pristnem okolju, po možnosti tudi z napakami in se na podlagi tega lažje opredeliš za nekoga.

[Džeki]

Ni malo folka, ki v živo zgleda precej bolje, kot na sliki, obeh splov. Tako da je ta igrica "pošljiva si slike, da vidiva, če sva si všeč" precej nehvaležna zadeva.

[Logitech]

V živo je povsem druga zgodba, saj najprej spoznaš človeka v pristnem okolju, po možnosti tudi z napakami in se na podlagi tega lažje opredeliš za nekoga.

Nismo še prišli do zaključka da tudi osebo, ki jo spoznaš nekje zunaj, moraš spoznavat ter te tudi ta lahko razočara? Sori, ampak zdiš se mi polna predsodkov do spoznavanja preko neta. Tudi mi ni jasno, kaj si se menila s tistimi nesojenimi 4 tipi preko neta.

[Tamala_mrha]

Pa naj bo tako, če ti tako misliš. Nisem polna predsodkov, sicer se ne bi niti odločila za to opcijo spoznavanja. Priložnost sem dala štirim in ne samo enemu, in sem pač potegnila križ čez tovrstno spoznavanje.

Itak, da te tudi v živo lahko nekdo skozi spoznavanje razočara. To je menda logično že samo po sebi. Jaz pač raje spoznavam na druge načine. Kaj je narobe s tem, da sem delila svoje izkušnje in da mi takšno spoznavanje ne ustreza?

[Logitech]

Samo svoje mnenje sem izrazil. Pri obeh načinih spoznavanja, tako konvencionalnem kot nekonvencionalnem, lahko naletiš na take in drugačne ljudi. Preko neta sem že naletel na take, s katerimi se nisva imela kaj pogovarjat, kot na take s katerimi bi lahko ure in ure sedela ob pijači, pa nama ne bi zmanjkalo materiala za pogovor. Enako pri spoznavanju na konvencionalni način, npr. sem preko prijateljev spoznal punco, ki se me ni upala pogledat v oči niti za sekundo, od celopopoldnevnega druženja me je vsega skupaj v oči menda gledala 3 sekunde.
Se mi pa zdi bedarija zaradi 4 neposrečenih dejtov s tipi z neta takemu načinu spoznavanja obrnit hrbet. Mogoče bi se pa s 5. tipom noro ujela.

[sirova štručka]

...

[Tamala_mrha]

Preko neta sem že naletel na take, s katerimi se nisva imela kaj pogovarjat, kot na take s katerimi bi lahko ure in ure sedela ob pijači, pa nama ne bi zmanjkalo materiala za pogovor.

Saj se imaš lahko s kom ful za pogovarjat, a če ni niti najmanjše simpatije v vizualnem smislu, potem se je brezveze dalje dobivat, sicer kasneje izpadeš kot da si nekoga vlekel za nos in mu dajal lažno upanje. Ure in ure se lahko pogovarjam s kolegico, z moškim pa prav tako, a bo pomemben tudi videz in nasplošno ujemanje v pogovoru, kar pa ni nujno prisotno, četudi se z nekom lahko pogovarjaš ure in ure.

Se mi pa zdi bedarija zaradi 4 neposrečenih dejtov s tipi z neta takemu načinu spoznavanja obrnit hrbet.

Meni pa ne. Ti povem zakaj - ker je pri vseh smrdelo po obupu. Ko se človek prijavi na neko stran z namenom nekoga spoznati, obstaja velika verjetnost, da je človek obupan in želi čim prej najti nekoga. Zunaj virtuale je pa vse precej spontano in ko najmanj pričakuješ, se najde nekdo, ki te čisto zmeša. Brezveze se je posiljevati z "pa saj ni tako slab" in biti zadovoljen že z "prijazen je, veliko si imava za povedati, pa tudi izgleda kar ok".

[Logitech]

Ni malo folka, ki v živo zgleda precej bolje, kot na sliki, obeh splov. Tako da je ta igrica "pošljiva si slike, da vidiva, če sva si všeč" precej nehvaležna zadeva.

Tudi obratno je možno; da je punca na sliki luštna, v živo pa ne toliko.

No daj naredi poskus in se pod ženskim imenom prijavi na neke "spletne zmenke" potem, ko boš imel naenkrat v inboxu par deset sporočil, število bo seveda naraščalo hitreje kot boš lahko bral, kaj šele odgovarjal, pa pridi povedat, če to lahko jemlješ resno.

Portali v stilu ona-on res niso posrečeno mesto. Se da tudi kje drugje na netu navezovat stike.

Saj se imaš lahko s kom ful za pogovarjat, a če ni niti najmanjše simpatije v vizualnem smislu

V tem je torej bil problem. Pa mimogrede, ni v vizualnem smislu, ampak v videznem.

Meni pa ne. Ti povem zakaj - ker je pri vseh smrdelo po obupu. Ko se človek prijavi na neko stran z namenom nekoga spoznati, obstaja velika verjetnost, da je človek obupan in želi čim prej najti nekoga. Zunaj virtuale je pa vse precej spontano in ko najmanj pričakuješ, se najde nekdo, ki te čisto zmeša. Brezveze se je posiljevati z "pa saj ni tako slab" in biti zadovoljen že z "prijazen je, veliko si imava za povedati, pa tudi izgleda kar ok".

Si pač naletela na mino. Še vedno se mi zdi škoda, da si sama sebi zaprla eno od možnosti spoznavanja.
Da so na netu le obupanci, zunaj pa vsi super, posploševanje pa tako.

[Džeki]

Ko se človek prijavi na neko stran z namenom nekoga spoznati, obstaja velika verjetnost, da je človek obupan in želi čim prej najti nekoga.

Nisi malo prej napisala, da si dala oglas, na katerega so se tipi javili?

Torej si bila po tvojih lastnih besedah obupana, ali kako?

[Tamala_mrha]

Sem vedela, da se bo kdo (še bolj verjetno kakšen Džeki) vtaknil v to. Sem napisala, da je velika verjetnost, se pa najdejo tudi taki, ki se prijavijo bolj iz radovednosti in ne takoj najti nekoga za zvezo ter po možnosti z njo pozabit na bivšo ipd.

Izmed vseh sporočil, ki sem jih tam prejela, je bilo toliko obupanih, da groza.

V tem je torej bil problem. Pa mimogrede, ni v vizualnem smislu, ampak v videznem.

Ne vem, kje si pobral ta izraz, ker ko se pogovarjamo o videzu, govorimo o vizualnem vtisu.

Pa ne vem, kje si zasledil, da sem pisala o tem, kako so zunaj vsi super. Govorila sem o bolj pristnem okolju in da takoj vidiš, kdo je šel ven lovit punce in komu se j*be, ker se mu nikamor ne mudi ter oddaja temu primerne sproščene vibracije. Ženske takoj zavohamo, kdaj je nekdo obupan in v iskanju punce. Mene to odvrne, seveda govorim samo v svojem imenu, ker morda katere to ne moti toliko. Raje vidim, da je moški zadovoljen v samskem stanu in da ne goji strašne želje po zvezi, ker sem potem kasneje toliko bolj prepričana o tem, da nisem njegova punca zato, ker sva se spoznala ob pravem času in je pač pograbil šanso za zvezo, pač pa zato, ker sem se mu dejansko zdela primerna zanj in za zvezo.

[pika.poka]

To prek neta lahko ful riskiraš v bistvu...po drugi strani pa lahko spoznaš koga zelo zanimivega. Jaz sem svojega spoznala prek neta
nisem ga sicer spoznala na tistih straneh ona-on varjanta...ampak na socialnem omrežju sva si kar začela dopisovat vsak dan po malem, pa sva se ful hecala in me je pol povabil, da se srečava v živo. Imela sem občutek, da sva se ful ujela in sem zato šla z njim ven, čeprav tega ne delam! Vse skupaj pa je izpadlo tako, da sva že 5 let skupaj
tako, da...če ne bi bilo takih spletnih strani, ga jaz nikoli ne bi sploh spoznala, ker se ne gibava v istih krogih,... thank God for the internet