Spoznavanje prek neta

[celjanar]

Ne ta bo sam za občasna videvanja ko ne bo kaj za delat. Res da sm velik, zato je tudi moje srce veliko..ampak ljubit pa ne morem vseh.

[Fantin]

Sej ne rabiš imet težav pri pecanju v živo, lahko pa tam naletiš na same kretene/kretenke, na Internetu pa nekje po naključju na nekretena/nekretenko.

My point exactly

[Džeki]

Sej ne rabiš imet težav pri pecanju v živo, lahko pa tam naletiš na same kretene/kretenke

Malo verjetno, nekdo, ki je vredu, ni obkrožen pretežno s kreteni in kretenkami. Ker se vsak druži z ljudmi, ki so taki, kot on.

Ok, če si dva slučajno začneta dopisovat, recimo preko nekega foruma, ali pa kaj, pa sta si simpatična, pa samska...

Nima pa smisla, da se tip prijavi na stran zmenkarij in vsaki babi, ki mu je huda pošlje sporočilo "o, ful si mi huda, greva na drink". Verjetnost, da mu na tak način uspe prit do bejbe, je minimalna. Ker ima ona v trenutku, ko ji je to napisal, itak vsaj 50 takih satelitov okoli sebe.

Bolj se mi zdi, da so namenske dating strani namenjene ego boostu žensk.

[Tearjerker]

To je vse res. Ampak v končni fazi je lahko nekdo čisto okej, ima nekretensko družbo, pa si v njej ne išče; so vsi poparčkani ali pa imajo izven tega kroga fante/punce al pa so pač samo prijatelji, med katerimi ne preskoči iskrica.

Že tamle tema o jebačih dost pove o puncah in tipih, ki hodijo v Topa pogledovat in iskat če se bo našel kak primeren kandidat, pa naletijo na kretene (kar me sicer sploh ne preseneča, ampak pustmo to). Se pravi je tu faktor tudi, kje in v kakšnih krogih iščeš/osvajaš. Saj se ne rabiš družit, pač naletiš na kakšno takšno cvetko, ki je povsem mimo.

O teh ''namenskih internetnih pecanjih'' pa teče druga zgoba, ampak tu smo kar vsi na isti strani. Milo rečeno, je - vsaj meni - takšno iskanje/pisarjenje/pecanje patetično in to res dost pove o človeku.

[delusional]

mislim, da sem spoznala, da je spoznavanje prek neta tako prisiljeno in namensko, da sploh nima kaj dobrega iz tega nastat.
res je najboljše, da nekoga spoznaš spontano, v svoji vsakodnevni rutini in tako so tudi največje šanse za kaj resnega in dolgotrajnega.
ker folku se ne da trudit, pa dobivat, pa dogovarjat za zmenke... če to moreš počet... je že vse prisiljeno in z namenom nekega iskanja.

ampak kot je nekje rekla Akvamarin... pri nas ni sredi dneva nikjer nobene akcije... tipi si ne upajo it sredi dneva do nepoznane ženske.

[slovenc79]

saj tudi prek neta se lahko čist spontano spoznaš.

je pa zato fajn ker te punca ne more kar užgat ali pa povedat prijatelcam kdo jo je trapasto osvajal... ja, zato si tipi ne upamo osvajat razen če se počutimo kot kralji...

[Džeki]

ampak kot je nekje rekla Akvamarin... pri nas ni sredi dneva nikjer nobene akcije... tipi si ne upajo it sredi dneva do nepoznane ženske.

Tudi jaz opažam, da je tako. Škoda, ker mislim, da marsikatera normalna punca ne bi imela nič proti, če čez dan pride kakšen tip do nje.

Ampak večina tipov upa osvajat samo zvečer zunaj, ko so malo pijani. Pol se pa še čudijo, ko ženske niso navdušene nad takim "osvajanjem".

[Veerle]

men se tut namenska prijava na kaki dejting strani ne zdi vredna vnaprejšnjega zgražanja/obsojanja in takojšnje diskreditacije, da taka oseba ni sposobna v živo spontano koga zapecat. c'mon, kdo pa spontano peca? a se mu/ji kaka fajna miška/fajni miško slučajno pod noge zaplete? isto maš v baru/parku/na ulci/ .... namen pecnit, če ga pač imaš. vsaj meni se tko zdi. se pa na teh straneh najde svašta, tako kot povsod. in na posamezniku je, da izbere. sej to pa res ni nič tazga.
sem že kar nekaj fantov na ta način spoznala pa so vsi 'normalni' in kul.
avtomatična diskreditacija je lahko tut v našem primeru: da se Džekija označi za karkoliže, ker sodeluje na Cosmo forumu - pa je takšna sodba povsem neosnovana in brezvezna, ravno tako kot domneve o tem, kakšni so ljudje, ki se prijavljajo na dejting www.

[Džeki]

Veerle, pišem z moškega stališča, o moškem namenskem pecanju preko neta. Da je to nesmiselno početje, ki se ga tip, ki stvar obvlada v živo, ne bo loteval. Ker ne.

Kaj si mogoče biseksualna in imaš izkušnje s pecanjem žensk, da tako zagnano trdiš nasprotno?

In kot sem napisal, take namenske dating strani niso nič drugega, kot ego boost žensk, zato jih boste mnoge ženske seveda zagovarjale. Tam se pa res lahko vsaka ženska počuti, kot kraljica, saj je oblegana s ponudbami pretežno precej obupanih tipov.

[Veerle]

ja, srsly, zato, ker dobivaš v inbox ponudbe za svašta od obupancev, se pa res lahko počutiš kot kraljica. no, lahko, da se katera res tko počuti. potemtakem spada v isti razred kot njeni pecatorji.
prvi odstavek tvoje replike je pa sploh totalni fail. ampak je res tko fino posploševat.

[flyaway]

Jaz sem tudi svojega spoznala na internetu. Lani julija. Sva začela hodit avgusta, prvič sem ga obiskala junija naslednje leto ... v Ameriki. Laufa pa. (:

[Anelise]

jaz sem tudi svojega fanta spoznala na netu..

oba sva bila "prijavljena" v neko skupino (pa ni bila nobena varjanta zmenkarij al kaj) na fb..pa sem komentirala nekaj na zidu te skupine,me je opazil (moj inteligenten komentar in fotko),mi poslal sporočilo, ma tko, ful na easy...pa sma si pisala kaka 2 tedna,najprej prek fb, pol pa sms-jih..sva se ful zaštekala,pa tudi vizualno mi je bil ful všeč..kasneje,po dobrih 2 tednih "tipkanja" sva se dogovorila za srečanje in je bilo perfektno zdaj sva skupaj že leto in pol in sem vsak dan bolj srečna in hvaležna FB-ju.če ne bi bilo tistega momenta na tistem zidu,se zelo zelo verjetno ne bi nikol spoznala..takrat sva namreč živela precej oddaljena en od drugega.. tudi to se je hvala bogu spremenilo in zdaj živiva skupaj

[sanjaanja]

Pa se mi to ni zdelo nikoli sramotno, niti se nisem na tisti forum vpisala, da bi spoznavala folk, niti nisem namerno iskala fanta v smislu ''o zdaj sem pa samska že 2 leti, morem si enga najdit''. Če bi mi pa tipo poslal PM v smislu: ''hey, asl?'' bi ga pa itak takoj skenslala.

Jaz svojega sicer nisem spoznala na netu. Lahko pa rečem, da sem preko neta spoznala par prijateljic in zanje lahko trdim, da so ene izmed boljših.

[slovenc79]

spoznavanje prek neta je odlično, če to znaš.

če si kar izbereš enega, ga dodaš na fb/msn/whatever, in se kar začneš pogovarjati... to ni to.

prijatelje dobiš tako, da greš na neko stran, forum, se pogovarjaš z večimi, komentiraš stvari, potem se že zbližaš z nekom, ki se strinja s komentarji, podobno razmišljata, ugotoviš značaj, po netu se v redu folk v redu obnaša. in tako naprej...

pa tudi ne smeš vsakemu govoriti kdo si, kdaj rojsni dan, ipd. če ga to že prvi dan zanima, sigurno nekaj smrdi. če pa te to vpraša ko se že par let tipkata pa ne bo nič narobe...

seveda iz takega prijatelja lahko potem rata fant/punca...

[dot]

Jaz sem tudi svojega spoznala na internetu. Lani julija. Sva začela hodit avgusta, prvič sem ga obiskala junija naslednje leto ... v Ameriki. Laufa pa. (:

Kako to misliš? A skoraj celo leto si 'hodila' z nekom samo virtualno