Se prej zaljubiš al imaš prej rad?

[Alwaleed]

Ne vem, če si v resnici lahko v nekoga zaljubljen, ne da bi ga imel rad.

Zaljubljenost je lahko sebična, "imeti rad" pa ne.

"Imeti rad" daje večji poudarek dobrobiti dotične osebe in manjši poudarek temu, da bi ti bila dostopna in na voljo. Kadar sta ti dve želji v konfliktu, lahko zaljubljenec izbere korist sebi (biti z zaželjeno osebo), in bo to še vedno ustrezalo konceptu zaljubljenosti. Kdor ima rad, pa mora izbrati korist druge osebe (tudi če bo zato v prihodnosti manj z njo), drugače to ne ustreza konceptu "imeti rad".

"Ljubezen" kot čustvo je močnejša verzija "imeti rad". Ljubezen kot odnos so ta čustva + zavestna zavezanost ostati s to osebo.

[čuftika]

odvisno od primera do primera...V primeru da se prvo zaljubiš, si tak na pol slep in ne vidiš negativne karatkterne lastnosti partnerja(največkrat).
V primeru, da imaš pro nekoga rad (kot prijatelja) pa šele takrat greš z njim v zvezo, ko ga že dobro poznaš, potem se naknadno razvije zaljubljenost, ni pa toliko močna kot pa če se zagledaš recimo na prvi pogled. To bi bile neke moje dosedanje izkušnje. In meni se zdi boljša druga opcija, da človeka spoznaš, preden se spustiš z njim v razmerje.

[igorr]

najprej ga je treba imeti rad,da se lahko zaljubiš...
ne vem kako se lahko zaljubiš,ne da bi ga imela rada....

[evva]

^^vse je odvisno od tega kako si predstavljaš pojem zaljubljenost. V življenju si lahko zaljubljen oz. zatreskan milijonkrat, rad pa ne moreš imeti kar vsakega

[najlepša]

Rada imam mamo, sestro, brata, otroka, 2 prijateljici, svojo službo...

Kar se pa partnerja tiče, sem bla najprej zaljubljena, zdaj ga ljubim.

[jullia_]

Ne vem, če si v resnici lahko v nekoga zaljubljen, ne da bi ga imel rad.

Zaljubljenost je lahko sebična, "imeti rad" pa ne.

"Imeti rad" daje večji poudarek dobrobiti dotične osebe in manjši poudarek temu, da bi ti bila dostopna in na voljo. Kadar sta ti dve želji v konfliktu, lahko zaljubljenec izbere korist sebi (biti z zaželjeno osebo), in bo to še vedno ustrezalo konceptu zaljubljenosti. Kdor ima rad, pa mora izbrati korist druge osebe (tudi če bo zato v prihodnosti manj z njo), drugače to ne ustreza konceptu "imeti rad".

"Ljubezen" kot čustvo je močnejša verzija "imeti rad". Ljubezen kot odnos so ta čustva + zavestna zavezanost ostati s to osebo.

Teoretično je tole zelo fajn napisano, ampak mene bolj zanima, kako naj to ločim v praksi in tako definiram, ali sem v fanta zaljubljena, ali ga ljubim
Na žalost namreč nisem dovolj stabilen karakter, da bi bila moja čustva in dejanja vedno konsistentna. Včeraj sem bila recimo zelo nesebično razpoložena in sem popolnoma razumela, da se mora fant čez vikend učit in ne bo imel časa zame. Ampak to še ne pomeni, da bo vsakič tako
Zato mislim, da je nemogoče jasno ločiti ljubezen od zaljubljenosti, ampak gre za eno čustvo, ki skozi čas zori in se spreminja, ne pa za X in Y, med katerima obstaja točno določena meja, ki jo enkrat prestopiš.
Je pa to zgolj moj laični pogled, o psihologiji ne vem nič.

[Luss]

Jz tut mislim, da ni točno neke meje med tema dvema pojmoma... lahk pa povem, da sm se vsakič sprašvala, če sem zaljubljena, dokler se nisem zdaj zares zaljubila in sm točno vedla, da je to to.. sicer je pa zaljubljenost tut prešla v ljubim, ampak to ne pomeni, da zaljubljenosti ni več.. zame je razlika le v tem, da na začetku mi je "tresel tla", ker sem bla zaljubljena, zdaj pa ga dobro poznam, ga ljubim, sem pa še vedno zaljubljena in mi še bolj "trese tla" in je to le bolj zaokroženo in sem bolj srečna, ker vem, da to, da mi pomeni vse ni le neka zaljubljenost v idejo o tem, kakšen je.

Po moje tudi ni nujno, da eno preide v drugo, je pa velika verjetnost, da je zaljubljenost prej.. tudi v primeru dveh prijateljev - začne eden čutit privlačnost - se zaljubi...ko pa nekoga spoznaš v luči partnerja lahko šele ljubiš...čeprav ga imaš prej rad kot prijatelja..in zame je v tem razlika - imeti rad in ljubiti.

[Liefde]

Imeti rad, zaljubiti, ljubiti

[~NIA~]

--------

[red_rose]

po mojih izkusnjah je zveza bolj trdna zdaj ko ni bilo zacetne zaljubljenosti.
vcasih sem se zaljubljala v fante, pa to je sama kemija v mozganih...v fante ki so mi bli nedosegljivi, v ''bad boye'', same take neke cudne...pri zdajsnjem sem bla ze od zacetna na trdnih tleh, vedla sem kje so njegove prednosti, kje so njegove slabosti, sprejela sem ga takega kot je, ze od zacetka se mi je nekak svitalo da to bi pa lahk blo to, zelo sem ga vzljubila, po nekaj mesecih zveze so prisli tudi metuljcki, in mocna ljubezen...ni bilo pa nikoli tiste nore zaljubljenosti ki vidis cel svet v rozicah. seveda je bla trema, pa vznemirjenje, pa prva pricakovanja...ampak vse veliko bolj v mejah normale. in evo naju, po skoraj dveh letih vedno boljse

mislim da je nekaterim noro zaljubljenim parom tisti sok ko zaljubljenost mine preprosto prevelik da bi lahko nadaljevali zvezo

zatorej, sta dve moznosti:
zaljubljenost -> ljubezen
imeti rad -> ljubezen

potem pa se ljubezen in zaljubljenost prepletata. jaz se vsake toliko casa kar na novo zaljubim vanj

[[vanessa]]

^^ to si pa tko napisala, ku da če si noro zaljubljen in skačeš od veselja že ob pogledu na njega/njo, neki slabga kr v tem ni prihodnosti.

[red_rose]

ja pri meni je bilo tako. ker takrat ne gledas realno na osebo, pa jaz sem se zaljubljala v napacne, bolj kot me je fant zavrnil boljs sem si ga zelela. ocitno nisem bla sposobna zdrave zaljubljenosti ljubezen je lepsa. umirjeno, varno custvo...

[[vanessa]]

aja točno, če je pr tebi tko je nujno tudi pr vsih ostalih.. logično

[red_rose]

ne vanessa, zelo slabo beres. moj prvi stavek je bil:

po mojih izkusnjah je zveza bolj trdna zdaj ko ni bilo zacetne zaljubljenosti.

tudi v naslednjem postu:

ja pri meni je bilo tako.

[[vanessa]]

in ti nisi štekala bistva. sej je vedno vse po tvojih izkušnjah.. hvala bogu da je tko

konc OT