Privlači me drugi

[Ananhas]

Koliko enega brezveznega filozofiranja zaradi preprostega dejstva, da vsakega človeka privlačijo tudi drugi ljudje - to je nekaj najbolj naravnega. Logično, da ti bodo lepi, seksi, privlačni tudi drugi, a res mislite, da ste svoji/svojemu alfa in omega?
Brez filozofiranja, ljudje pač nismo monogamna bitja po naravi - in, ker nam je družbeno vsiljena, potem toliko slabe vesti in občutka krivde pri ljudeh, samo zato, ker jih še kdo drug poleg ene osebe privlači (in naj jih kao ne bi smel).
In ne, sploh ni nujno, da se to zgodi, ker določeno stvar pri partnerju pogrešaš, včasih pač ni globje razlage in razlogov. Lajf je včasih preprost, ni treba vsega sicirat in na polno sfilozofirat.

[Mataio_1]

Seveda da tudi ko si v zvezi, tu in tam pogledaš za kom drugim. Ampak samo to in nič več, da torej posameznik ali posameznica sam/a pri sebi ve, do kod lahko gre. Avtorici pa tisti tip močno diši, s tem pa tudi možnost varanja. V tem je problem.

[Ananhas]

Ljudje v zvezi mislijo, da si lastijo partnerja in njegova čustva, večina tega izhaja iz ega... Ko oseba ne more sprejet, da ima njen partner lahko tudi do koga drugega čustva. Kar je čisto naravno, monogamija pa je zavestna odločitev in nič dugega, ni nam pa v naravi.

[Mataio_1]

In kaj ima to veze z avtorico?

[Ananhas]

Da ji ni treba delat drame in da ji ni treba imet take slabe vesti, samo zato, ker ji je privlačen en drug tip. Če pa v svoji zvezi dejansko ni več srečna in se samo še sili vztrajat in krpat nekaj kar se pokrpat ne da - ker je to kao prav in pravilno ali se pričakuje od nje, pa naj odnos konča.

V življenu spoznamo veliko ljudi, lahko pač živi svobodneje, če ni tip ženske za eno zvezo do groba.

[Mataio_1]

Kolikor vidim, je v odnosu z njenim možem prišlo samo do rutine, s čimer ni nič narobe. Zato ji je zadišal nekdo drug. Toda kolikor tudi vidim, je ona na dobri poti "zasrati" s tem drugim in vse kaže, da se bo to tudi zgodilo prej ali slej. Ona se ne bi odrekla svojemu možu, bi pa zraven imela še nekoga za popestritev. To je tisto, kar je narobe.

[Ananhas]

Narobe je, ker nam je to mišljenje vrinjeno. Zakaj bi bilo drugače narobe?

Poleg tega pa sem mnenja, da ima večina ljubezni rok trajanja, ljudje pa rintajo dalje, ker se to pričakuje od njih, potem pa vidiš, da je večina folka nesrečnih s svojim oz. svojo in vztrajajo v tem odnosu (ker se to družbeno pričakuje od njih, sploh od poročenih), čeprav čustev ni več, so se izpela, so naveličani... In vztrajajo v svojih "idealnih" zvezah, čeprav v zvezi ni več nobene strasti. Po mojem je tak odnos pač mrtev, si pa folk zatiska oči, čeprav več kot očitno tonejo v prijateljski/sostanovalčevski odnos s partnerjem.

[MarijaNana]

^^ Narobe je, ker njenega moža to boli. Zelo preprosto. Ne bi bilo narobe, če bi bila z osebo, ki bi je to ne bolelo, ampak bi razmišljala tako, kot razmišljaš recimo ti.

[Ananhas]

In zakaj boli? Zato, ker smo tako vzgajani.

[Mataio_1]

Narobe je, ker nam je to mišljenje vrinjeno. Zakaj bi bilo drugače narobe?

Poleg tega pa sem mnenja, da ima večina ljubezni rok trajanja, ljudje pa rintajo dalje, ker se to pričakuje od njih, potem pa vidiš, da je večina folka nesrečnih s svojim oz. svojo in vztrajajo v tem odnosu (ker se to družbeno pričakuje od njih, sploh od poročenih), čeprav čustev ni več, so se izpela, so naveličani... In vztrajajo v svojih "idealnih" zvezah, čeprav v zvezi ni več nobene strasti. Po mojem je tak odnos pač mrtev, si pa folk zatiska oči, čeprav več kot očitno tonejo v prijateljski/sostanovalčevski odnos s partnerjem.

Veš kako pravijo? Ne zapusti nekoga, ki ga ljubiš in z njim živiš zaradi nekoga, ki ti je zgolj všeč in ti povzroča metuljčke v trebuhu.

[Ananhas]

Ehh...stvar je v tem, da se večina folka samo boji samote, medtem, ko pojma nimajo kaj je ljubezen.
In v tej družbi se pač pričakuje bit v paru.

[MarijaNana]

Ananhas: Oprosti, to je preprosto tvoje prepričanje, ki je seveda scela legitimno, ampak ne moreš ga vsiljevat kot splošno dejstvo. Živimo v dobi pluralnosti in tako končni odgovori so enostavno naivni.

Jasna ločnica med naravo in družbo preprosto ne obstaja (moja osebna drža je, da je naravno (vsaj) vse, kar je misljivo). Genetski material prav tako ni nekaj fiksnega, temveč se skozi generacije nenehno modificira. In trdit, da je poligamija ''naravna'', monogamija pa ''družbeno vsiljena'' je tako praktično nemogoče, ker se žal ne moreš opreti na nobeno fiksno izhodišče. Hkrati ti je vse v družbi na nek način vsiljeno ... od tega kako se prehranjuješ, kakšne odnose tvoriš, v katerem spolu se prepoznavaš, kakšne osebe te privlačijo, v kolikšni meri si sposobna reflektirat družbo, ki te obdaja, ko dojemaš politične sisteme etc.

Zvajat spolnost na nekaj zgolj naravnega je naivno, to hočem povedat. Spolnost je vedno(!) tudi družbena.

Hočem reč, da ni enostavnega odgovora na vprašanje ali smo poligamni ali monogamni. Zlasti še zato, ker obstajajo osebe, ki si želijo občevanja z več partnerji, osebe, ki si tega nikakor ne želijo, osebe, ki jih privlačijo osebe istega spola, osebe, ki jih privlačijo osebe nasprotnega (družbenega) spola, osebe, ki so aseksualne in tako dalje ... če je lahko nekdo aseksualen, potem zagotovo noče živet v poligamnem odnosu, ker si ne želi spolnosti, kajne?

Na kratko: to, da je ''naravno'' bit poligamen ni nikakršno opravičilo, da prelomiš obljubo, ki si jo dal nekomu in da izdaš njegovo zaupanje. Če se ocenjuješ za poligamno osebo, potem pač živi poligamni odnos, nimaš pa nobene pravice tvorit navidezno monogamen odnos in v resnici vodit poligamnega.

[Ananhas]

Ja no saj to je moj point - kar se tiče monogamije in poligamije lahko filozofiramo v nedogled, kar je brezveze v končni fazi, ker prvo kot prvo smo zelo mladi in dvomim, da imamo kaj blazno pojma o odnosih dolgoročno in sami ljubezni, drugo kot drugo lahko filozofiramo z družbenega vidika, tretje kot tretje pa je še preprosto dejstvo, da ljudje različno čutimo in dojemamo stvari (grem stavit, da če vprašamo 10 ljudi kako občutijo in izražajo ljubezen, bomo dobili različne odgovore).

Problem jst vidim predvsem v tem, da se folk sili oz. vztraja v nekih vezah, skupnosti samo zato, ker je to pričakovano od njih, bodisi s strani partnerja oz. družbe. Folk podleže družbeni normi, čeprav še zdaleč nočejo furat takega odnosa in doživljajo nato stiske, ker njihova ljubezen ni to kar naj bi morala bit, ne čutijo/potrebujejo tistega kar naj bi tak odnos ponujal, jih privlačijo drugi in podobno...

Ampak še vseeno, povsem logično in naravno, da nas bodo vedno privlačili tudi drugi, ne glede na to, da se odločimo za eno osebo (s poudarkom na odločimo, ker taka ljubezen je delo konc koncev, ko zaljubljensot mine). Sploh po nevem, 10 letih veze. In kdor pač misli, da je svojemu/svoji en(a) in edini/a do konc lajfa, je milo rečeno zelo naivno bitje. Pa ne mislim s tem na varanje, presenetilo bi vas kaj vse gre po mislih ljudem, samo kaj ko folk raje verjame v pravljice... Sem dobila vpogled v misli nekaj osebkov in kaj naj rečem... ljudje smo pokvarjena bitja

[Ewyx]

Sploh ni nujno, da v zvezi kaj manjka, pa te čisto nagonsko privlači tisto česar ne moreš imeti oziroma je prepovedano