prijateljstvo fant-punca

[Tamala_mrha]

Pomoje takšna prijateljstva ne obstajajo, razen, če niti eden ne gleda na drugega kot na nekoga, s katerim bi si želel nekaj več kot samo prijateljstvo. Poznam sicer enega fanta in punco, ki sta prijatelja že od otroških let, a so to najbrž res redki primeri, ali pa je vsaj eden od njiju kdaj gojil skrita čustva, ki so bila globlja kot so prijateljska. Zdaj sta stara 28 let, oba samska, a se še vedno družita, hodita na izlete, skratka, med njima je samo prijateljska vez. Oba se vmes dobivata s kom na pijači oz. pač spoznavata potencialne partnerje za resno zvezo, drugače pa še vedno dosti časa preživita skupaj.

Pri meni se to nikoli ni izšlo. Čeprav sem vedno imela pretežno moško družbo, so bili to kvečjemu kolegi. Če mi je bil kakšen bolj blizu, v smislu, da sem mu zaupala kakšne bolj osebne stvari, ki so se mi dogajale v življenju, kakor tudi on meni, pa se je sčasoma izkazalo, da je hotel prijateljstvo "nadgraditi". Seveda potem ni bilo nič iz tega in sva se malce odtujila.

Ko moški ugotovi, da od tebe ne more dobiti tistega, kar si želi, se mu zdi nesmiselno biti le dobra družba ob tolažilni kavi, taksist in steber, ko je njegova prijateljica pijana (na primer), medtem, ko ona spoznava druge fante v njegovi prisotnosti itd. Nekaj časa morda še vztraja v druženju z njo in upa, da bo nekega dne kar naenkrat spoznala, da se je noro zaljubila vanj, potem pa se vsak slej ko prej umakne. Če ne prej, takrat, ko ji je všeč nekdo drug ali ko najde on neko drugo. Takrat mu pa poleg punce čisto zadostuje moška družba, s katerimi kdaj pa kdaj gre na pir, in ne čuti potrebe po ženski prijateljici.

[rebelgirl]

se čist strinjam s tamalo mrho.

mela sm velik moških kolegov. naša prijateljstva so se končala, ko so vidl, da ne bojo od mene dobili nič. žal je tko da tipi vedno neki več pričakujejo, drugače se pa nimajo interesa družit z ženskami in jih prenašat, če niso njihove punce al so pa oni geji.

[Led Zeppelin]

Hm no, univerzalne resnice ni...reči da to lahko obstaja brez problema je laž, in to da lahko ustvariš popolnoma platonsko zvezo je laž.

Problem je v glavnem v sami miselnosti obeh spolov, da moški najprej gledamo žensko kot sexualni objekt in ne kot resnično osebo.

Kombinacij kakšno je prijateljstvo je lahko več, predvsem je odvisno kako sta se spoznala (samska, kot otroka), če je bila vpletena fizična privlačnost in ali bi sploh karakterja osebnosti pasala skupaj.

Glede fizične privlačnosti je tako...oba spola, nasploh moški se mi zdi da vedno poiskusi pri ženski ki ga privlači potem pa ko vidi da ne bo nič, sprejme položaj prijatelja in potem skuša ščasoma ( v bistvu sploh ne vem kaj poskuša delati ).
Sprejme položaj intelektualne prasice.

Sam še nisem zgradil nobenega res tistega velikega prijateljstva z žensko, ampak hočem zgraditi enega, tako kot pri vseh odnosih pa se držim nekaj pravil:

- oseba s katero prijateljujem mora spoštovat moj ČAS, LASTNINO in MENE, če ni tega adijo....

- vedno se moram zabavati, če ni tega adijo..

- da oseba ni samovšečna ker dejansko misli da ima kakšno moč nad mano

- da se vlaga v odnos in ne pusti da kakršnakoli privlačnost ali bla bla bla, pride vmes in poruši ravnovesje

In če to počne, dobi mojo podporo v dobrih in slabih časih.
Sam nimam veliko prijateljev, ali sploh oseb katerim namenjam svojo energijo in čas...kateri pa so mi blizu, za tiste se pa potrudim, ne glede na spol.

Če ti nekdo ustreza kot oseba, in lahko naredi tvoje življenje še boljše zakaj ne bi moral ustvariti prijateljstva z njim..ne glede na spol.
Prijatelje je težko najti, zato še bolj cenim tiste ki jih imam..ne glede na spol.

[Dioniz]

^^ to pa lahko rečem samo amen.

[s0nckic4]

meni se pa njegova druga in četrta alineja zdita rahlo nerealni.

jaz nekih posebnih kriterij sicer nimam, je pa pri meni tako, da traja precej časa (v letih) preden pride nekdo iz faze znanca/kolega v fazo prijatelja. oseb, ki jih imenujem prijatelji je manj kot prstov na roki. oseb, ki jih imenujem kolegi/znanci je malo morje. zato se mi še nikoli ni zgodilo, da bi prijatelj hotel kaj več od mene (zato verjamem v obstoj takih odnosov). znanec/kolega pa.

[Džeki]

No, jaz sklepam iz svoje prvoosebne izkušnje. Nekoč, davno je tega, sem bil nekaj časa "prijatelj" z neko žensko. Takrat se mi je to blazno fajn zdelo. Z mano se je pogovarjala vse mogoče, verjetno kot da bi bil njena prijateljica. Izveš, kaj se dekleta menijo na ženskih večerih, kateri fant ji je všeč, kakšne probleme ima..Vse!

Samo hudič je, ko se hkrati zaveš, da je edini razlog, zakaj se ukvarjaš z njo to, da ti je ženska v bistvu všeč, ona pa nate ne bo nikoli gledala drugače kot na prijatelja. In potem se vprašaš, zakaj si bil sploh tak cepec in začel nekaj prijateljevat, namesto, da bi se zadeve lotil iz čist drugega konca.

Potem sem se iz odnosa enostavno umaknil in tega več nisem ponovil pri nobeni ženski. Ko danes gledam nazaj, v bistvu čist koristna izkušnja. Ker sem se takrat v bistvu veliko naučil, kako ženske razmišljajo. Kot "moški prijatelj" si pri "prijateljici" v bistvu obravnavan kot ženska in izveš stvari na način, kot jih od ženske, s katero seksaš, nikoli ne bi.

[SheShy]

Seveda se da, če si karakter, ki loči med prijateljsko ljubeznijo, romantiko in seksualno privlačnostjo.
Imam nekaj moških prijateljev, starih toliko kot jaz in nekaj starejših. Vsi smo ista družba. Večina jih je sicer res v zvezi s puncami iz te družbe - mam take poparčkane prijatelje (poparčkali so se preden smo postali družba), nekaj jih je pa samskih že kar nekaj časa. Vsi zgledajo super, nihče ni neprivlačen, če gledam iz svojega zornega kota, ampak se med seboj dojemamo kot bratje in sestre, imamo tudi poglobljene pogovore in v skoraj 8ih letih prijateljevanja nisem nikoli občutila, da bi imel kdo od njih kakšne drugačne namene. Tudi sama sem bila vmes samska in zasedena, pa so moški prijatelji vseeno prihajali na kave, se družili z mojim partnerjem, me tolažili, mi stali ob strani, prav tako ženske prijateljice... itd.
Smo pa non-stop skupaj, vsaj 3x tedensko pade kava (taka dolga tudi po 3 ure), včasih vsi skupaj, včasih po dva ali trije, med pogovori ni samo zafrkancije ampak so resni prijatljski dialogi. In glede na to, da prijateljstvo traja že od najstniških let, lahko rečem, da je možno vzdrževati pristno prijateljstvo med žensko in moškim, ne glede na to ali si najstnik ali pa odrasla oseba...je pa res, da vsak to dojema drugače, ljudje smo si različni, v mojem primeru je pač uspelo in sem vesela, da je tako, ker mi vedno pride prav kakšno moško iskreno mnenje =)

[Tamala_mrha]

To je pa fajn slišat. Ne vem, zanimivo se mi zdi, da sem se vedno počutila bolj domače v moški družbi, že v otroških letih in srednji šoli. Toda v študentskih letih, sploh če se družiš s takimi, ki so min. 5 let in max. 10 let starejši od mene (samo eden je eno leto starejši od mene), si začne kdo predstavljati, da gre za kakšne bolj osebne odnose oz. da je ženska že imela s kom kaj. To se mi zdi bedno in ozkogledno razmišljanje. Pač nikoli nisem bila ena tistih, ki je obdana z gručo punc in tako je ostalo vse do zdaj. Imam eno dobro prijateljico v kraju, kjer živim sama in eno iz obdobja srednje šole v domačem kraju, fantje so pa prišli in odšli (v smislu prijateljevanja), samo z enim sva se družila malo daljši čas, v sklopu večje družbe, a je kaj kmalu začel kazati naklonjenost do mene v globljem smislu kot samo prijateljskem.
Tako rekoč so bili vsi ti fantje praktično bolj kolegi, kar se mi zdi škoda, ker smo kot družba fajn funkcionirali. Prijateljski odnos pa je že malo bližji in če nekoga privlačiš tudi vizualno, tak odnos slej ko prej razpade, tako da, kot pravim, pravega prijatelja očitno nikoli nisem imela.

Tako da, sem se sprijaznila z dvema prijateljicama, ki pa sta mi drugače fenomenalna družba in je to vse, kar rabim za kakšne bolj zaupne pogovore. Moj ima pa tudi same moške kolege in prijatelje. Edini moški, ki je moj prijatelj, je tako moj dragi.

[HopeStar357]

Js sm se ze od majhnih nog vecinoma druzila s fanti, pac tak splet okoliscin je bil, da sem mela okrog sebe sam fante. In ze od nekdaj se bolje razumem s fanti kot s puncami in imam vec prijateljev kot prijateljic. Tako da ja, definitino taka prijateljstva obstajajo in ne rabi do nicesar vec prit. Js z nobenjm prijateljem nikoli nic nisem imela, tud mi na tak nacin ni bil vsec, ker na te res dobre prijatelje gledam bolj kot na eno druzino ne pa kot ostale fante. Je pa odvisno od karakterja cloveka. Recimo moj dragi v taka prijateljstva ne verjame, ker se mu je do zdej baje zmeri zgodil, da je s casom punca hotla nekaj vec in je v te stvari nehu vrjet. Pac, odvisno od cloveka samega, kako ma urejene odnose in kako gleda na stvari. Js, kot pravim, vrjamem, da so taka prijateljstva se kako mozna in mi je fajn, ko grem lahk s kolegi na fuzbal tekmo in na pivo ce mi zapase, pa se (kot vecina kolegic) ne zmrdujejo in ne grejo na fuzbal sam komentirat riti in nog od igralcev hehe

[Fantin]

Ali je možno prijateljstvo med tipom in žensko, je odvisno od okoliščin. Če se družim z neko punco pa ji sčasoma dam vedet, da do nje čutim nekaj več ona pa se ne izjasni, z njo prekinem stike. Biti na "zmernem ognju" in ne vedeti pri čem si, je najslabša možna varianta. Mnogo slabša kot pa če ženska tipa zavrne.

[barbie_girl_85]

J Recimo moj dragi v taka prijateljstva ne verjame, ker se mu je do zdej baje zmeri zgodil, da je s casom punca hotla nekaj vec in je v te stvari nehu vrjet.

Čist iz firbca.....temu verjameš?

[HopeStar357]

Iskreno, se lih ne obremenjujem s tem. Vem, da prijateljic nima s katerimi bi se neki zelo druzu, znanke in sodelavke ze, ampak to je pac normalno. Tko da, me res ne sekira. Ampak zmeri ko pride debata na to temo, rece, da v to ne verjame in to je to, on ima druzbo prijateljev s katerimi se druzi in edini zenski v tej druzbi sva js in od njegovga prijatelja punca.

[brandibelle]

Kdor reče, da tip in ženska ne morta bit dobra alpa super frenda pač nima sreče/je eden tistih, ki se v vsakega zaljubi/je "brad bitt"/ima čudaški pogled na besedo FRENDA;

2 sta lahko SUPER frenda - ne glede na spol, starost, izobrazbo...
Pač nam vsi ne pašejo vsako minuto v dnevu...

Jamranje, da so tipi "pobegnl", takoj ko so vidl, da "ne bojo nič več od prjatelstva dobil" je pa mal čudn.. če takoj potem napišete, da se je naveličal poslušat vaše jamranje o tipih, zvezah ipd...
Z nekom k samo jamra in pride k men takrat, ko potrebuje eno ramo za zjokcat se - tut, če ma tiča NE morm bit frend

Tko, da - its all in ur heads alpa nimate niti kančka samokontrole

[Džeki]

Ja, brendi, si kr predstavljam, kako bi ti pogledal, če bi ti tvoja nekega dne rekla, da ima frenda, s katerim se ful šteka, pa mimogrede navrgla, da se gre malo savnat z njim, pa da bo kdaj tud pr njem prespala..Zakaj ne, če pa sta samo frenda, pa ne da bi ti pr takih izjavah dobil kakšne negativne občutke, sej pa je ja normalno, da gredo frendi skupaj v savno, da kdaj kdo pr kom prespi..

[brandibelle]

Torej.
Sem zelo NEljubosumen človek.
Tako, da me verjetno ne bi motilo, sploh, ker ma frende vse 40kg "manjše" od mene in se me najbrž vsi bojijo
Drugače pa... a ti z vsemi frendi hodš savnat? pr vseh prespiš?
NE? jaz tut ne... prespim pri BF in to je to... Pač ne počneš vsega z vsemi.
Če maš frendico tut ne boš z njo gledal fotk od njenga ONS medtem, ko boš z veseljem pobuljil v slikce od frendove ONS... Je tako?
Ne greš z njo v šoping po cunce, s frendom pa greš gledat motorje... ipd ipd...
Glih tko pa frendu ne razlagaš da tut teb sede prst v rit medtem k frendici to lahk zaupaš... ipd - KARIKIRAM malo

FREND - ne pomeni nekdo s katerim lahko VSE in VSAK DAN/sekundo delaš...
Pomeni nekoga k mu zaupaš, se mu lahko zaupaš in ti je prpravlen pomagat, k ga rabš...