Prespati pri fantu

[gregalina]

Js sem prvič prespala pri enem fantu, ko sem bla stara komaj 16 Svojim otrokom (ko jih bom mela) kej taga nebi dovolila!
Takrat sem zvečer napisala mami sms, da nimam denarja, da bi lahko pršla domov in da grem k fantu prespat. Pa je biu on dalje doma kot js No, mami me je klicala kot nora. Čist je bla fertik. Sej zdej, ko sm starejša, mi je na beda, ker vem, kak se je mogla počutit. Sam s tistim fantom še tak nisma sexala, tak da ni blo panike.
Zdej je verjetn bol neprijetno staršem pustit svoje mladoletne otroke, da grejo prespat k fantu/punci, če pa že začnejo sexat pri 12ih

[Gost]

Nisem staromodna, ampak kolikor sem pred leti opazovala svoje vrstnice, so predvsem punce tiste, ki želijo vse naenkrat - fant, spanje in bivanje pri njem, vse skupno ipd. Mlade punce si te sveže zveze kar hitro zastavijo resno in čeprav se bo slišalo smešno, je pogosto tako, da se prehitro najejo vsega dobrega. Pri 17ih s fantom izkusijo že prav vse in čeprav vem, da mi moji takrat verjetno ne bi nasprotovali glede spanja pri fantu, ker itak vejo kaj in kako in je spanje pri fantu še najmanjši kriminal, ki si ga lahko zamislijo, sama nisem imela neke želje po tem. Še sedaj je nimam. Oziroma vem, kako lepo se je zbuditi ob njem, tako tudi zaspati, ampak da bi to prakticirala vsak dan, se mi ne zdi vredu. In kaj bova čez 5 let, ko bova recimo iskala skupno stanovanje? Itak nama bo vse jasno, pojedla bova vso smetano s torte, postalo nama bo dolgčas, spanje in bujenje v dvoje bo nek vsakdanji ritual ... Določene stvari lahko počakajo in starši imajo tu in tam prav, ko otroka opozorijo, naj ne hiti z vsemi svojimi željami naenkrat. Lepše je, če se stvari dogajajo sproti in spontano, ob 'pravem' času, vmes pa živiš mladosti primerno življenje

[°PeeKaBoo°]

...

[~NIA~]

[fun]

Jaz s tem nimam več problemov... Od kar se izobražujem in šolam v ljubljani je celo stanovanje na razpolago meni (in cimri) Tako da včasih prspi on tu, drugače pa jaz pri njemu (ki ima prav tako svojo sobo v stanovanju)...
Stvari ne nosim sabo, ker ponavadi pridem nepričakovano.
Mi po razpadli vezi še ne sede pripeljat novega domov.

Domov sem pa pripeljala samo bivšega, po tem ko sva bla nekaj mescev skup. Starši niso veliko komplicirali; prej sem ga jima predstavla, velikokrat sva pršla drug drugemu na obisk, ali pa kakšno kosilo s starši, potem sva pa tut že čez noč ostala. Mami sem tko in tko povedala kdaj sem prvič seksala, tako da sem dobila šeeno lekcijo in to je blo to .. (ok, mogoče se čudno sliši, ampak imava zelo odprt odnos )

[*LooBika*]

tud js sm pr prvem tipu prespala pri zgodnjih 16ih..in dans ko to studiram..mi je zal..resno obzalujem to, poleg tega pa tudi zvezo z njim, ki je prinesla vec slabega k dobrega..mam pa zdj tipa, pri katerm sm vecino casa..boma pa cez cas odsla v svoje stanovanje komi cakam

[_tejcha]

...pomoje je tko kt se navadš...midva sva skupej zdj prbl. 1 let(bo avgusta) pa zj med poletjem skor vsak dan skupej pančava,večinoma sva pr njemu,pa tud pr meni,kakor je,... pač glede na to da sva 15min narazen doma se lahko zmišlujeva. Nevem se mi zdi da zarad tega če zdj tok skupej spiva nevem zakaj pol čez 1leto,2...ko bova skupaj živela bi šla zarad tega prej narazen. Itak čez dan ne visiva po cele dneve skupaj ampak pančkat skupej je pa le fajn

[Gost]

^^a ni bolš da če se že naveličata da gresta narazn predn si skupi kupta svoje stanovanje?
bolš da ko žvita vsak pr svojih spita čimveč skupi in gresta narazn takrat kot pa da zdej spita narazn, pol si kupta stanovanje, spita skupi in s tem samo prestavta 'lizanje smetance' za 5 let.. in se drug druzga naveličata takrat in je še bl zajebano potem vse skupi če si stvari delita.

če sta 2 za skupi sta, če nista bosta šla pa itak prej al slej narazn, neglede na to al pred poroko spita skupi vsak dan al nikol

Ne, ne, s tem se pa ne strinjam.

Sploh ne gre za to, da bi umetno čakala na naslednjih pet let in se sedaj držala nazaj, čez pet let pa bi se najedla smetane in se dolgočasila. Komaj čakam, da bova nekoč na svojem, ampak tisto bo NAJINO, sedaj pač nimava veliko priložnosti, da bi bila doma sama, ko so doma starši, mi je pa odkrito rečeno prav v napoto, da nas je toliko na kupu. In potrebe se glede na obdobja močno razlikujejo - resnično trenutno ne čutim želje po tem, da bi ves svoj svet delila s partnerjem, izjemno lepo je, ko sva skupaj, a tega, da bi bila na pol preseljena nekam, kjer sploh nisem doma, si ne predstavljam. Vidiva se vsak dan, naveličana nisva, še vedno pa obstaja otročje veselje, ko vem, da bova en teden sama doma, kralja na svojem in verjemi - če bi se to dogajalo vsak dan že zdaj, ko sem stara 20 ali bog ne daj, ko sem bila 16, se priložnosti za skupno spanje sploh ne bi veselila v tej meri, kot se jih sedaj. In tukaj sploh ni fora v tem, da je partner napačen ali da si naveličan njega kot osebe, ampak gre za čisto človeško logiko - če imaš vse takoj, ko si to zaželiš, lahko prej izgubi čar kot nekaj, na kar čakaš in pride ob svojem času

[*skokica*]

pač glede na to da sva 15min narazen doma se lahko zmišlujeva.

No meni je pa ravno to smešno. Midva trenutno živiva 100 km narazen in ko sva skupaj, tudi prespiva skupaj. Se pač ne vozi vsak dan eden sem in tja. Logično. Torej nekaj dni praktično živiva skupaj, potem pa se nekaj dni ne vidiva. Ampak ko je še živelj v LJ jaz pa v njeni okolici, mi je bilo najbolj fajn to, ko sem zvečer po faksu šla do njega, sva se luštno imela, potem pa sem odšla. Skoraj vsak dan. Seveda sem kdaj tudi prespala (če sva šla žurat ali pa sva samo doma zabluzila), ampak mi je bilo fajn, ker je bilo točno določeno, kje je kdo doma in kdo je gost.

Saj mi zdaj tudi nič ne manjka, prav luštno je tiste 4 dni preživeti, kot da sva stara zakonca. In tudi skupne selitve se močno veselim. Ampak dokler sva oba še "doma", nimam neke želje, da se nekdo k nekomu praktično preseli.

[[She.]]

jst sm prvič prespala pr mojemu sedanjemu fantu pri 16 letih. takrat sva bla šele slabe 3mesece skupaj.. sm prespalaže prej, sam prvič starši niso vedli. . . mi pa nikol niso težili d smpremlada za spat pr njemu al kej takega.. tud njegovi nimajo nič proti! zdej kopohajava se kr sproti zmišljavava kdo bo kj spau tko da so že navajeni da so obveščeni sam prek sms-a da nebova spala doma
morem reč d sm prou vesela da nimava teh problemou. .

[MilkyWay]

Mojo mamo je šokiralo že, ko sm šla pri 15. letih kot njegova prijateljica (nisva bila še skupaj) k njemu domov delat seminarsko . Sestra mi je rekla, da je bila cel čas moje odsotnosti tiho, da je bila vsa živčna, skozi me je hotla klicat in vprašat, kako sm... Jao, cela panika!

Sm pa prvič ravno pri tem fantu prespala pri 16. (ko sva bla že skupi). Spomnim se, da sem tisti dan cel dan prepričevala starše, da mi dovolijo prespat pri njem in da mi nikakor ni uspevalo. No...potem je prišla na vrsto moja zlata starejša sestra in jih prepričala do konca. In spet, mama in tata tisti večer in tisto noč sploh nista govorila, spat sploh nista mogla, napetost v zraku... Nevem, kaj se tolko sekirajo...

Zdej je pa to neki skoraj vsakdanjega. Če je na obisku pri meni, enostavno tudi prespi pri meni (če nima drug dan obveznosti). Za potrebščine ni problema, ker ima pri meni zobno ščetko in vedno ene gate za preoblečt. Šampone si itak sposodi od mojga tatu, tko da ni problema glede tega.
In isto jaz: pri njemu imam zobno ščetko, gate, šampon in stick (najpomembnejše stvari ), ki so lepo spravljene v predalčku za čas, ko pridem prespat... In ne rabim več dovoljenja staršev.
Zadnjič mi je mama v hecu rekla: "Kako to, da si kr pr fantu zaspala? Sej se nismo nič zmenli."
Pa sm ji samo rekla: "Mama, to je že neki samoumevnega!"

Je pa res, da ji vsaj vedno sms pošljem, ko prespim pri njemu, da vsaj ve, kje se nahajam.

[*lady bug*]

No mi2 pa sva bla skup kakih 5 mesecev, ko je prvič prespal pri meni. Stara sem bla pa 17. Zdaj prespi večinoma vsak vikend. V petek ponavadi greva kam, pol pa greva kr k meni pa sva pri meni do nedelje. Jaz sem pri njem prespala samo 1x.

[_tejcha]

pač glede na to da sva 15min narazen doma se lahko zmišlujeva.

No meni je pa ravno to smešno. Midva trenutno živiva 100 km narazen in ko sva skupaj, tudi prespiva skupaj. Se pač ne vozi vsak dan eden sem in tja. Logično. Torej nekaj dni praktično živiva skupaj, potem pa se nekaj dni ne vidiva. Ampak ko je še živelj v LJ jaz pa v njeni okolici, mi je bilo najbolj fajn to, ko sem zvečer po faksu šla do njega, sva se luštno imela, potem pa sem odšla. Skoraj vsak dan. Seveda sem kdaj tudi prespala (če sva šla žurat ali pa sva samo doma zabluzila), ampak mi je bilo fajn, ker je bilo točno določeno, kje je kdo doma in kdo je gost.

Saj mi zdaj tudi nič ne manjka, prav luštno je tiste 4 dni preživeti, kot da sva stara zakonca. In tudi skupne selitve se močno veselim. Ampak dokler sva oba še "doma", nimam neke želje, da se nekdo k nekomu praktično preseli.

Ni mi čist jasno kaj si mislila s tem da ti je smešno?

Se čist strinjam s tem s tabo da je določeno kdo je kje doma in kdo je kje gost...

[~NIA~]

[Miss September]

Js sicer še delam na tem da bom prespala pr njem Upam, da mi rata.. Zdi se mi čisto normalno, da starši mladoletnim ne pustijo prespat pri fantu, razen če so dovolj odgovorni.. Itak so starši tisti, ki naučijo svoje otroke bit odgovorni.. Če jih.. Mormo pa bit tut mi uvidevni do njih.. So bolj nazadnjaški ker so pač odraščali v drugačnem času.. Ampak pri 18-ih pa ne bi smeli imeti več glavne besede pri tem.. Prepovedati ne bi smeli.. Od njih je odvisno če bodo razvil dober odnos s svojim otrokom in jim dobro svetovali.. Naj se navadijo na dejstvo da njihov otrok odrašča.. Sicer pa je bolše da je pri fantu/punci kot nekje zunaj in nimajo pojma kaj počne.. Vem tut, da sta nam pomembni toplina in bližina našga lubija, ne sam sex (kar atiju in mamici takoj pade na pamet, ko jih vprašamo za dovoljenje)..

Glede tega kaj s sabo vzet ko greš k fantu/punci prespat: premalo ne, preveč pa tut ne v glavnem to kar je nujno nujno in je osebno..

Sex na različnih mestih? Najbolš je počakat da bota skup sama enkrt.. Pol pa ne bo omejitev kje se sme, kje ne Starše je treba spoštovat, četud se ti zdijo najbol grozne osebe na celem svetu..

Hm, js mam en problemček Moj je z druge države in me je strah srečanja z njihovimi starši.. Kot prvo, ne vem kaj naj jim prnesem, kot drugo ne vem kak nej se z njimi menim ker ne znam briljantno njihovega jezika.. sem bol sramežljiva in me je še bol sram zato govorit v drugem jeziku In pol ne vem tut če nej se silim jim pomagat (npr. mizo pospravt, posodo pomit itd.) Malo pomoči, prosim?