Premalo časa za skupna srečanja

[Kenzo]

Pozdrav vsem. Tukaj sem prvič in imam eno vprašanje oziroma prosim za vaše mnenje, spoštovane sočlanice in sočlani. Zakaj je ljubezen tako lepa in istočasno tako zakomplicirana? Že zguljeno vprašanje, boste rekli. Mogoče res, a vsakega spet preseneti, ko doživi kaj takega. No, če pogledam s svojega vidika, je že tako.

Z mojo punco hodiva skoraj 2 leti in se imava zelo rada. Delava v mojem kraju v isti poslovni stavbi, v različnih firmah. Prvo leto je bilo pravljično, tako lepo, malo skregala sva se samo enkrat. In takrat sem začutil, da bi rad z njo tudi živel in bil "do konca", kot se reče. Je nekoliko starejša od mene. Ima od prej tri otroke (19, 20 in 22 let, še brez šole) ter skrbi za njih in starše. Lahko bi se preselila k meni ali pa bi si ustvarila nov dom, vendar zaradi tega to ni možno. Jaz pa bi se skupaj z njimi počutil utesnjenega (nikoli miru, vedno gužva) in bi se bolj kot njen enakopravni pravi partner počutil nelagodno, ker pri hiši ne bi imel kaj dosti besede. S tem, da vsaj zaenkrat ne bova živela skupaj, sem se sprijaznil, sem pa jo hotel videti čimvečkrat, vsaj 3-krat na teden. Je čudovita in privlačna ženska, zelo skrbna, dobrega srca in uživa, ko pomaga in dela za druge. In istočasno zelo družabna, zelo rada je z družino, nasmeji in pritegne tudi vse v službi. Jaz nasprotno od tega najraje preživljam čas samo z njo in najbližjimi prijatelji, v preostalem času pa raziskujem, potujem po Sloveniji in tujini in se poglabljam v kake raziskave in knjige. Tu se je pojavil problem. Zaradi njene skrbi za ostale, dela v službi in njene družine se vidiva za moje pojme premalokrat, navadno 2-krat, včasih 1x, redkeje 3-krat na teden. In to so navadno popoldnevi in večeri, redkeje cel dan. Pa še takrat marsikdaj nisva sama. Zadovoljna je. če skupaj sediva v krogu družine, jaz pa se nisem v njo zaljubil zaradi njene familije ampak zaradi nje. Jo pogrešam in si jo želim, ona pa tega niti ne opazi v svoji vnemi za vse ostalo. Vsak večer se pogovarjava po telefonu, a včasih mi to ni zadosti. Rad ji tu in tam pošljem tudi kak SMS, pa navadno nima časa odgovoriti.

In zadnje čase se zaradi tega večkrat prepirava. Najhujši spor sva imela pred nekaj dnevi. Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče ""srčica ", "moja ljubica", ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred stavbo. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva, je prava škorpijonka, vsakega obvlada z besedami. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled, ona pa na hitro reče "adijo" in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se v službi in tudi tam okrog obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno "profesionalnost" s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje "ljubice". Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu.

Ob takih besedah včasih ostanem skoraj nem. A obadva sva ponosna in trmasta, težko odpuščava, še težje pozabljava. Torej se je pravljično prvo leto spremenilo v popolnoma nasprotno tečno drugo skupno leto. Ta prepiranja naju uničujejo. A ne glede na vse se imava resnično rada. Take privlačne ženske kot je ona, še nisem srečal.

Glede na vaše izkušnje prosim za nasvete, kaj narediti, da nama uspe priti do "tretjega leta" in nekako polno zaživeti. Hvala!

[haley]

Koliko si sploh star? Iz posta je razbrat, da si sicer starejši, ampak po teh dveh temah, ki si jih odpru, meni deluješ kot en najstnik

[kinna]

LAHKO PROSIM SPREMENIŠ NASLOVE??? DA NEBO SLUČAJNO KDO Z SLABŠIM SLUHOM OGLUŠEU, KO TO BERE!!!

IN PRAVILA FORUMA SO TUKI: http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic.php?t=1000
IN PROSIM VEČKRAT SI PREBERI 7 PRAVILO!!!

[Liefde]

Ona ima vse, službo, otroke, skratka nič ji ne manjka...

Če je kaj resnice v tem da ne poznaš heca med kolegi (itak da je), si asocialen, misliš samo na sebe, imaš preveč časa, nobene odgovornosti, ne znaš uživati v svetu mislim da vajina veza ne bo uspela.

Kok pa si star?

[tor]

Ona poseduje boljše karakterne lastnosti od tebe. Ti si egoist, uživač...

[Kenzo]

No, star sem 35, ona 43. In na forumih sem nov, s tem se navadno ne ukvarjam. Me pa določene zadeve zanimajo. In če rečete, da je tak človek kot jaz uživač, bo potem že držalo. Vsekakor si verjetno ti zelo socialna in uživaš v družbi ppredvsem s kolegi, če pa svojega partnerja vidiš samo tu in tam pa te to sploh ne močti, ker je vajina ljubezen tako močna, da ne potrebuješ stika z njim. Torej se vprašam, zakaj se ljudje sploh poročajo in želijo živeti skupaj, ko pa je itak zelo fajn živeti vsak na svojem in se videti tu in tam. Glavna pa je seveda preostala familija in otroci, saj zato biološko tako ali tako živimo. In ko dobimo otroke, rabimo partnerja samo še tu in tam. Vsaj tako bi človek razumel iz tvojih besed. Če pa ni tako, kako torej je?

Hvala za navodila foruma!

[Tejax]

Njej očitno ustreza tako, kakor je. Tebi ne, kar si ji povedal - nastali so prepiri, ne moreta se sporazumeti, kakor si nam napisal tukaj.
Opažam, da sta vsak svojih pogledov na svet, življenje na sploh in jih ne moreta uskladiti oz. najti kompromis. Vsaj do sedaj vama to ni uspelo. Začetek je ponavadi vedno pravljičen, kasneje se pa pokažejo pravi obrazi, če še je kdo na začetku vsaj malo pod masko.

Zakaj pa si sploh želiš še v tretje leto z njo, če je bilo že drugo "tečno"? Morda ni prava partnerka zate. Četudi se ti zdi, da je najboljša ženska, ki si jo srečal do sedaj... Treba pogledati z razumom, ne s čustvi. Mogoče je res dobra, skrbna..., ampak... Je res sploh zate?

[Ajča]

Drugačen pogled imata na razmerje . Ti si posesiven do nje in ji ne zaupaš (zakaj bi te drugače motile ljubkovalnice?). Nič obetavno..

[jullia_]

Meni se zdi, da ona zate niti ni zagreta, ti pa zanjo čisto preveč. Slaba kombinacija.

[Kenzo]

Tudi sam sem marsikdaj razmišljal o tem, kaka prihodnost naju sploh čaka. Začelo se je pač iz obojestranske privlačnosti, nadaljevalo pa v ljubezen. Vem, da skupnih otrok verjetno ne bi imela, in da bi imela veliko debat v zvezi s tem, koliko biti z ostalo družino, koliko sama in še kaj drugega. Vse to sem jaz in verjetno v podobnem primeru kdo drug premlel pred časom v mislih že ne vem koliko krat. Ali biti z njo, ki je toliko starejša od mene, in nikoli imeti svojih otrok, vedno biti z njo, vendar istočasno vedno družbi družine...
Ali pa začeti na novo, si najti punco, žensko mojih let, ki ima poglede bollj podobne mojim, imeti z njo otroke...
Logično razmišljanje bi vsekakor izbralo zadnji odgovor. Pa vseeno, me muči nekaj stvari. Z mojo punco se ne trudim samo zato, ker bi se bal, da ne bi našel druge, to ni problem, punc je precej. Vprašanje je le, kakšne so. Da bi spet spoznal eno, s katero bi se imela v začetku tako zelo lepo, potem pa po letu ali več spoznal, da se sploh ne ujemava?Lahko se dva ujemata v pogovoru in interesih, hobijih, pogledih na svet, pa se ne ujemata v postelji, in obratno. In se lahko ujemata v vsem tem, se pa ne strinjata, kako voditi gospodinjstvo, kako se obnašati do sodelavcev, kje so meje druženja z drugimi... In vsega tega se na žalost ne da ugotoviti že po prvem mesecu, ampak po določenem času.
Pa vendar, vse to niti ni tako velik problem.
A tu zraven je še en faktor, ki dela logiko skoraj nesmiselno in nepomembno, čustva. Pravijo, da si ljubezni ne izberemo sami, četudi si jo hočemo, ampak nam je dana oziroma določena vnaprej (usoda, karma, kdo ve?). Na nas je, ali bomo to ljubezen našli in z njo užili lepoto sveta ali pa jo bomo spregledali ali celo zavrgli zaradi takih in drugačnih razlogov. In tisto, kar že imaš, ne zavrži samo zato, ker ima nekatere "napake", mogoče dobiš kaj boljšega ali pa tudi slabšega. Lahko bi našel osebo, s katero bi se bilo super pogovarjati, seksati, in bi se popolnoma ujela glede načina življenja, a lahko bi manjkalo samo nekaj, prava LJUBEZEN. Imeti rad ne pomeni nujno ljubiti. V njo sem bil zaljubljen, zaljubljenost je že mimo, ampak še vedno jo ljubim. Pa čeprav me tolikokrat razjezijo njeni pogledi in se tako pričkava, da je kar hudo. Ne glede na vse to. Nisem bil nek puritanec kar se tiče žensk, pornografije itd. Marsikdo gleda pornografijo, tak osem jo včasih tudi jaz. Ampak ob tem sem imel občutek, kot da to ni prav, ker lahko to delam z njo. In tudi, ko sva tako dolgo narazen, ne gre. Pravijo, da moški ve, če žensko res ljubi, takoj po seksu, ko je prazen. Takrat vsa tista spolna želja izgine in moški lahko gleda žensko samo s srcem in samo z eno glavo (druga glava takrat počiva). Ta čas, vsaj pri meni, traja samo kakih 10 minut, kakor pri kom, in v tistem trenutku vidim, ali kaj do ženske res čutim, ali ne. Ob kaki, ki je samo seksi, ne bi čutil skoraj nič pozitivnega (razen pač to, da je bil res dober seks in da nam je bilo obema lepo), ker ni ljubezni. Svojo punco pa vidim v srcu enako pred in po tistem, in je čudovito.

Hja, mogoče sem malo prevelik romantik, kaj vem, marsikdo verjetno ne bi imel mojih pomislekov iti s kako drugo žensko in imel takih problemov. Ljubezen je zakomplicirana.

Ima kdo mogoče podobne občutke?

[V_Rose_V]

Hmm...temu, da želiš partnerja videt vsaj 3-4x na teden, jaz ne bi rekla, da si zaradi tega posesiven, pa tudi kar nekaj časa sta že skupaj. je pa tak kot jih je že nekaj omenilo-ona je enostavno premalo zainteresirana, njena družina ji je dovolj in ji nekako vzame preveč časa(čeprav ima odrasle otroke, ki bi mogli sami že delno skrbeti zase). četudi si mogoče res močno čustveno navezan na njo, preštudiraj kaj je zate najboljše...jaz zase vem, da tega ne bi prenašala

[ana27]

A se ne da malo skrajšat teh uvodnih postov?

[Mahagonij]

In zadnje čase se zaradi tega večkrat prepirava. Najhujši spor sva imela pred nekaj dnevi. Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče ""srčica ", "moja ljubica", ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred stavbo. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva, je prava škorpijonka, vsakega obvlada z besedami. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled, ona pa na hitro reče "adijo" in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se v službi in tudi tam okrog obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno "profesionalnost" s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje "ljubice". Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu.

Ta tvoja bi se lahko mal umirila.
Jst kozlam, ko slisim modelčke, sodelavce, ki nazivajo sodelavke z nekimi ljubicami itd...vedno neki starejši jebači, ki pač vsaki neki morijo.

Problem je seveda v tem, da 99% zenskam to pecarjenje in flirtanje cisto sede in ce jim bos kej reku, se bodo vedno branile, da nič ni. No sej ponavadi ni, ampak se ne spodobi, da se take stvari počne, če je vezana. In ona bi morala na take fore hladno reagirat, ne pa da se hihita in spodbuja to.

Ampak to bi bilo še vse sprejemljivo v primerjavi z naslednjim:

Jaz bolj vidim problem v njeni hinavščini in dvojnih merilih. Da gobca o tem, da ti ne moreš poleg, ker je ona fura profesionalen odnos pol se pa s sodelavci obklada z nekimi ljubicami pa srčicami. Najbrz po babje niti ne trene z očmi, ko izusti tako očiten nesmisel oziroma laž, da bi vsakemu normalnemu človeku glavo raznesl.

In potem ti pa še reče, češ da ti pa tega ne smeš, ker zate veljajo druga pravila, ker si beden. Točno to je rekla, ko te je tok spljuvala. Da si ti beden. Ne vem o kakšni ljubezni ti govoriš, ko pa je vidno, da prav veliko ji ni do tebe, če ti take stvari dela. Ponižuje te in ti si to sprejel zgleda. Ti si njej hobi, s katerim se ona ukvarja, ko se ji zahoče. Glavni so njeni otroci in njena služba, ti si pa stranski projekt.

Da bi spet spoznal eno, s katero bi se imela v začetku tako zelo lepo, potem pa po letu ali več spoznal, da se sploh ne ujemava?Lahko se dva ujemata v pogovoru in interesih, hobijih, pogledih na svet, pa se ne ujemata v postelji, in obratno. In se lahko ujemata v vsem tem, se pa ne strinjata, kako voditi gospodinjstvo, kako se obnašati do sodelavcev, kje so meje druženja z drugimi...

A s to se pa ujameta v tem? Bi rekel da ne.

A tu zraven je še en faktor, ki dela logiko skoraj nesmiselno in nepomembno, čustva.

Hočeš rečt en faktor, ki povzroči, da ti logike ne upoštevaš? Ker čustva njene smiselnosti ne spremenijo.

Pravijo, da si ljubezni ne izberemo sami, četudi si jo hočemo, ampak nam je dana oziroma določena vnaprej (usoda, karma, kdo ve?). Na nas je, ali bomo to ljubezen našli in z njo užili lepoto sveta ali pa jo bomo spregledali ali celo zavrgli zaradi takih in drugačnih razlogov. In tisto, kar že imaš, ne zavrži samo zato, ker ima nekatere "napake", mogoče dobiš kaj boljšega ali pa tudi slabšega. Lahko bi našel osebo, s katero bi se bilo super pogovarjati, seksati, in bi se popolnoma ujela glede načina življenja, a lahko bi manjkalo samo nekaj, prava LJUBEZEN.

Razmišljaš kot neka 16letnica, oziroma neodrasla 20+ letnica. Ljubezni pripisuješ neke magične lastnosti. To je vse zgrešeno vzvratno racionaliziranje svoje odločitve, da ostaneš v tem razmerju.

Če bi prebral kakšno dobro knjigo o cloveški psihi in odnosih, bi razumel kako banalen izvor ima ta tvoja magična ljubezen. Ti si pač močno čustveno investiran, in to da se partnerica odmika, te še bolj podžiga. To je vedno tako. Ljudje v stabilnih in mirnih razmerjih redko kvasijo o ljubezni, saj čustvena stanja niso preveč intenzivna. Ljudje, ki največ govorijo o ljubezni (in imajo najverjetneje tudi najbolj intenzivna čustva tega tipa), so vedno tisti ljudje, ki v slabem odnosu vlečejo krajši konec. Človeški možgani pač tako delujejo. 100 takih primerov na tem forumu, ki so jih naredile ženske od katerih partner ima neko večjo napako (jih zanemarja ali pa si naprimer dopisuje seksi sporočila po internetu z random ženskami ali pa je ful ljubosumen). In pogosto se piše o tem kako močno ljubijo tega tipa. Ironično taki ljudje pogosto zapuščajo stabilne zveze, ker v njih ne dozivljajo čustvenih highs and lows, ki so jih vajeni (in mislijo, da je to ljubezen).
Uglavnem ti imaš isto retoriko, kot babe, ki so take teme odprle.

Kar se bo pomojem zgodilo je, da boš ti tole zvezo še kako leto drgnu.

[..Evelyn..]

Se strinjam predvsem s prvim delom posta..

[claire]

meni pa ta Kenzo deluje kot en "moderen" tip današnje dobe.
čimdalj samski, čimbolj svoboden. ah kje- otroci? družina? kaj? izguba časa.

in potem se zgodi tole- končno pade z oblaka samcev, ko vidi, da nima več s kom na pivo, ker so vsi srednješolski pivci poparčkani. se odloči, da zdaj je pa čas. in glej no glej. vse ženske njegovih let imajo moža. otroke. hišo. starše. (on bi ljubezen pa "svojo" družino- malce prepozno, junak).

hja res si bogi no. to je to kar jaz vam cel čas govorim. to so takile tiči, ki jim je le do lastnega zabavanja pol življenja, pol so pa bogi bogi. prej bi mislil.