Po orgazmu jočem

[Malina2012]

No jaz mam pa še hujši skorej problem...po vsakem sexu mam ponavad napad joka,sm pa tja pa tud smeha. In to glasnega za znort....



Mi je tko...da po orgazmu,kadar mi gre na jok,tisti trenutek ne morem gledati svojga fanta zraven sebe...na živce mi gre...pa zmer mi pridejo na misel neke moje zgodbe iz preteklosti,al pa želje,al pa dvomi,ki jih mam...in mi je neverjetno grozno hudo kšne 2 minute. Pol počas pridm k seb in mi je spet navadn bit ob fantu,pa tko. Po orgazmu ga pa vidt ne smem:/ drgač ga mam zlo rada pa vse....pa sam pr njem se mi to dogaja,prej se mi NIKOL ni....

je pa res d tud zlo redko sexava...po tokih letih so se strasti pač mal ohladile pa tko...ampak navkljub temu....če se pa sama 'rajcam',mi gre tud pol doskat na jok...sam ne tko,kot pr sexu....

a je kej narobe z mano?:)

[*cukrr*]

Dejte no js se bom zjokala k sam to berem od objemčkov pa lupčkov pa stiskanja po sexu. to je pa men neki tolk najlepšega!

[*Abby**]

Malina a se ti zdi mogoče, da po orgazmu, ker je to pač en tak čustveno zelo intenziven trenutek, pridejo na plan čustva, ki jih poskušaš sicer zatreti? Kakšen imata pa sicer odnos s fantom? Ker to, da jočeš je eno in lahko stoji samo zase, to da ga ne moreš videt je pa že nova stvar ... So se umirile samo strasti ali tudi čustva? Zakaj so se strasti umirile in kaj to pomeni? Seks dvakrat tedensko ali enkrat mesečno oz. manj? Kaj pa kakšne zamere - jih gojiš do njega? So spomini in dogodki, ki te preplavijo vezani nanj ali na koga drugega? Si o tem govorila s fantom?

[Malina2012]

Malina a se ti zdi mogoče, da po orgazmu, ker je to pač en tak čustveno zelo intenziven trenutek, pridejo na plan čustva, ki jih poskušaš sicer zatreti? Kakšen imata pa sicer odnos s fantom? Ker to, da jočeš je eno in lahko stoji samo zase, to da ga ne moreš videt je pa že nova stvar ... So se umirile samo strasti ali tudi čustva? Zakaj so se strasti umirile in kaj to pomeni? Seks dvakrat tedensko ali enkrat mesečno oz. manj? Kaj pa kakšne zamere - jih gojiš do njega? So spomini in dogodki, ki te preplavijo vezani nanj ali na koga drugega? Si o tem govorila s fantom?

Na misel po orgazmu in ko zajokam,mi pridejo čisto druge stvari...stvari,ki jih imam naprimer nerazčiščene z enim zelo posebnim človekom (zelo dobrim prijateljem),ki naju je usoda 'narazen' dala.... pa kakšne lepe stvari iz preteklosti in pol nostalgično jokam (tud iz otroštva,npr)...pa stvari,ki sej ih bojim (npr. zakon,prihodnost,ujetost v zakonu s partnerjem,..). Namreč mam ta kompleks,recimu mu tako,da se full bojim cel lajf samo z enim ostat,nekak mi je to težko,čeprou mojega ljubim in cenim najbolj na svetu...ampak nekak se bojim ostalo svobodo zgubit (to,da nism samska pol nikol več),vso ostalo svobodo itak mam,ker mi jo daje. Ljubim ga in vse...sam tko. Skratka,strasti so definitivno se ohladile-vmes je bla tud ena huda bolezen ki naju je mal ločila s tega vidika....zamer defintiivno ni. Ampak pač...jaz osebno nikol ne začutm tistga 'o kolk bi se z nemu dol dala'...kar do zdej pr fantih vedno sm. Sam sm mela same budale do zdej,pa velik strasti...zdej mam pa najboljšega človeka na svetu ob seb k se noro štekava pa iste cilje mava pa vse,samo strasti preprosto ni.

[Malina2012]

aja,pomeni pa to sex manj kot enkrat mesečno....ampak njegov odnos ostaja enak kot prvi dan.

[*Abby**]

Moje mnenje je (in to mislim povsem dobronamerno), da imaš precej nerazrešenih psihičnih težav. To, kar se ti dogaja, da ti po orgazmu hodijo na misel same slabe stvari, je po mojem mnenju, kakor sem že napisala, zaradi tega, ker je to en zelo čustven trenutek, ko ne moreš biti ponarejen, ko pride na dan veliko tega, kar imaš v sebi, v tvojem primeru tudi nerazrešene travme, kot je denimo razpad odnosa z zate pomembno osebo, ki ga očitno še nisi prebolela (razpada namreč).

Ostalo je po mojem mnenju vezano na tvoj odnos s sedanjim partnerjem. Praviš, da po orgazmu, ki ga doživiš z njim, doživljaš vpade misli o tem, kako ti je bilo v preteklosti lepo, kako si bila srečna. Hkrati doživljaš strah pred tem, da bi za vedno ostala z zdajšnjim fantom. Moje mnenje je, da v zvezo nisi prepričana, v fanta pa ne zaljubljena. Ob človeku, ki ga ljubiš, ga imaš rad in si vanj tudi zaljubljen (pa ne slepo zaljubljen, temveč v smislu, da ob njem čutiš strast, željo po ljubkovanju, nežnostih, dotikih, spolni zadovoljitvi itd.), ne razmišljaš o tem, da bi bilo grozno ostati z njim do konca življenja. Če imaš, kot praviš, vso svobodo, razen pač v partnerskem smislu, ker si zdaj ''njegova'', potem te očitno mori ravno to; da nikoli ne boš več s kom drugim.

Kajpak ne vem natančno, kaj se je dogajalo med vama, ampak v resnici prijaznost, pozornost in korekten odnos ne morejo odtehtati popolne odsotnosti spolnosti (in seks manj kot enkrat mesečno to vsekakor je). Mislim, da bi se s partnerjem morala odkrito pogovoriti. Zakaj ne seksata več? Kako je bilo pa s seksom na začetku? Se je stanje spremenilo po bolezni, ki jo omenjaš? Zakaj? Strasti se morda lahko ohladijo v smislu, da ne seksaš več vsak dan nekajkrat, ampak nekje 4x na teden bi pa morala ohratnit ...

Mislim, da imaš veliko večji problem kot jok po orgazmu, ki ga doživiš s fantom, do katerega mora priti le nekje 8x letno!!! To je za kvaliteten partnerski odnos odločno premalo. Jaz sem prava cmera, jočem za vsako figo, pa me moj jok kot tak nič ne obremenjuje, ker pač vem, da je del moje osebnosti tudi to, da sem cmerava in me na prave dni že povsem banalna stvar (npr. umrl pajek v tuš kabini) lahko spravi na rob solz. Tvoj jok je očitno simptom nečesa drugega in po mojem mnenju je prva oseba, na katero se moraš obrniti, tvoj partner. Mogoče bi bil smiseln tudi pogovor z nevpleteno, objektivno oziroma strokovno osebo.

[Malina2012]

Moje mnenje je (in to mislim povsem dobronamerno), da imaš precej nerazrešenih psihičnih težav. To, kar se ti dogaja, da ti po orgazmu hodijo na misel same slabe stvari, je po mojem mnenju, kakor sem že napisala, zaradi tega, ker je to en zelo čustven trenutek, ko ne moreš biti ponarejen, ko pride na dan veliko tega, kar imaš v sebi, v tvojem primeru tudi nerazrešene travme, kot je denimo razpad odnosa z zate pomembno osebo, ki ga očitno še nisi prebolela (razpada namreč).

Ostalo je po mojem mnenju vezano na tvoj odnos s sedanjim partnerjem. Praviš, da po orgazmu, ki ga doživiš z njim, doživljaš vpade misli o tem, kako ti je bilo v preteklosti lepo, kako si bila srečna. Hkrati doživljaš strah pred tem, da bi za vedno ostala z zdajšnjim fantom. Moje mnenje je, da v zvezo nisi prepričana, v fanta pa ne zaljubljena. Ob človeku, ki ga ljubiš, ga imaš rad in si vanj tudi zaljubljen (pa ne slepo zaljubljen, temveč v smislu, da ob njem čutiš strast, željo po ljubkovanju, nežnostih, dotikih, spolni zadovoljitvi itd.), ne razmišljaš o tem, da bi bilo grozno ostati z njim do konca življenja. Če imaš, kot praviš, vso svobodo, razen pač v partnerskem smislu, ker si zdaj ''njegova'', potem te očitno mori ravno to; da nikoli ne boš več s kom drugim.

Kajpak ne vem natančno, kaj se je dogajalo med vama, ampak v resnici prijaznost, pozornost in korekten odnos ne morejo odtehtati popolne odsotnosti spolnosti (in seks manj kot enkrat mesečno to vsekakor je). Mislim, da bi se s partnerjem morala odkrito pogovoriti. Zakaj ne seksata več? Kako je bilo pa s seksom na začetku? Se je stanje spremenilo po bolezni, ki jo omenjaš? Zakaj? Strasti se morda lahko ohladijo v smislu, da ne seksaš več vsak dan nekajkrat, ampak nekje 4x na teden bi pa morala ohratnit ...

Mislim, da imaš veliko večji problem kot jok po orgazmu, ki ga doživiš s fantom, do katerega mora priti le nekje 8x letno!!! To je za kvaliteten partnerski odnos odločno premalo. Jaz sem prava cmera, jočem za vsako figo, pa me moj jok kot tak nič ne obremenjuje, ker pač vem, da je del moje osebnosti tudi to, da sem cmerava in me na prave dni že povsem banalna stvar (npr. umrl pajek v tuš kabini) lahko spravi na rob solz. Tvoj jok je očitno simptom nečesa drugega in po mojem mnenju je prva oseba, na katero se moraš obrniti, tvoj partner. Mogoče bi bil smiseln tudi pogovor z nevpleteno, objektivno oziroma strokovno osebo.

Hvala za odgovor,se nekaj strinjam,nekaj malega tudi. Namreč...skupaj sva 4 leta,zaljubljena res nisem. Mislim,da tudi on ni. Pač,vsa ta kemija je minila in js npr. to kemijo full pogrešam. Mi full pomen,in če kdaj kje vidim koga,k mi mal zbudi pozornst pa kšnga metulčka sproži v meni,me čist obrne. Ker vem,da tega pri mojem fantu več nimam in en bom imela (sam,to je trapast zard nekoga pustiti,ker prej ali slej je PRI VSAKEM tako,če ostaneš skupaj. Kemija mine,ostane pa spoštovanje,ljubezen,prijateljstvo). Imela sem npr zvezo pred njim,sex fantastičen,full strasti,človk pa do mene nesramen,izkoriščevalen. A veš,da mam raj manj strasti pa da mi je bolj prijatelj pa da je dušica,kot pa full strasti pa da z mano dela kot z drekom. Da bi vse pustila pa upala na popolno kombinacijo,pa nisem več tolk mlada. Pa tud-ni je. Resnično moj fant mi je res bolj najboljši prijatelj kot kaj drucga,ampak vem,da je on tisti,ki je ostal z mano v vseh najslabših trenutkih,mi vedno stal ob strani,z njim hočem otroke,z njim hočem opremljat hišo,z njim hočem vse. Kaj se je zgodilo s sexom...pa res ne vem. Ker na začetku je blo TOP,po tej bolezni..pa sva na tem področju postala tujca. Pa skoz pravi,da njemu sex ni važn....pa samo mene skoz vidi,pa js pogledam kdaj koga pa rečem kok je fejst npr., pa vidim kako žensko hudo pa mu rečm-lej kok je dobra,pa on sploh ne porajta nič...skratka,velik je takih malih stvari,kjer se vidi,da želi ostati z mano. Skoz omenja otroke,poroko,hišo čimprej želi skupaj,....ampak me je strah vsega,ker to področje ne štima. Sex sem imela vedno rata,z bivšim sva npr. ogromnooooo sexala...tole zdej pa je polom. Kaj storiti pa ne vem...vem samo,da nočem živet brez njegove prisotnosti.

[Malina2012]

Je pa res,....do poljubov,dotikov,sexa mi sploh ni več. ampak tud če tko pomislim na nekoga recmo ki me je že od nekdej full sexi al pa kej..mi tud do njega ni,da bi krkol v tem fizičnem smislu mela. Pomoje,se je men mal odpelal:)

[*Žuža*]

Je pa res,....do poljubov,dotikov,sexa mi sploh ni več. ampak tud če tko pomislim na nekoga recmo ki me je že od nekdej full sexi al pa kej..mi tud do njega ni,da bi krkol v tem fizičnem smislu mela. Pomoje,se je men mal odpelal:)

Kontracepcijske mogoče? Ne da so vedno krive za upad libida, ampak za pomislit je pa že...

[Malina2012]

Ne jemlem jih. sm jih 1 let kuj na začetk k sva bla skupaj,name to nikoli ni vplival. sva sexala dost. ampak sem nehala jemat zarad zdr. proeblemov (mogla sem,ne smem nobenih),pol sva pa začela s kondomom,ampak ga sovražim (kondom namreč)

[*Abby**]

Jaz mislim, da to nima smisla, pa četudi to zveni grobo. Verjamem, da se je s tem težko spopasti, ampak mislim, da to ni to. Druga stvar, ki mi pride na misel je depresija ali kakšna druga psihološka bolezen - to lahko na libido vpliva uničujoče. Ampak glede na to, da pride pri tebi do joka po orgazmu, po katerem se spominjaš lepših trenutkov v svojem življenju, se v tebi prebudijo strahovi in dvomi ... jaz mislim, da je to povezano predvsem s trenutno zvezo. Mogoče gre za kakšen vpliv preteklih zvez, drugih travm ali česarkoli, ampak se mi ne zdi niti pol tako verjetno kot ta druga omenjena možnost.

4 leta sta skupaj, seks bi moral biti še vedno takšen kot na začetku, mogoče malce drugačen ampak vseeno ... ne nasedaj temu protiholivuskemu toku, ki ima v mnogočem prav, sigurno se pa 100 na uro moti o tem, da zaljubljenost mine!!! Vsekakor, zaslepljenost, privzdignjenost nad oblake 24h/7 že, ne mine pa želja po dotiku, cartanju, po seksu, strast ne rabi ugasnit, če sta človeka prava in delata na teh stvareh. Prav stara še ne moreš biti, (ocenjujem tvojo starost na med 25 in 33 let), jaz mislim, da boš dolgoročno nesrečna v takšni zvezi. Zdaj po 4 letih ti je težko ... kako bo pa čez 10,20,30 let? Si predstavljaš svoje življenje brez seksa? Brez nežnosti, poljubov, objemov??

Ne verjamem, da ne čutiš želje po seksu, ker pišeš, da te spreletijo metuljčki tu in tam ob kakšnem moškem!! To je to. To je ta seksualni nagon. Punca, vzemi se v roke, posedi svojega fanta dol in se resno pogovori. Nihče ni kriv, če ne čutiš več, kar bi morala, mogoče s trudom lahko ponovno začutiš vse to, če pa ne, pa ne. Ne boš srečna, ker že zdaj nisi!

Kako te je pa v začetku pritegnil? Koliko ti je bil všeč? Kako sta se zagrela za seks? Kaj pomeni OGROMNO seksa z bivšim? Koliko je to? Koliko se pa cartata? Objemata, stiskata, božata, poljubljata?

Razumem tudi faktor bolezni, dala sem nekaj takega skozi s svojim fantom, ampak pri nama zadeva ni imela vpliva. Vmes vsekakor, po tem ne več. Mislim, da je bistvena intimna bližina med dvema. Poskusi mogoče z več objemanja, poljubljanja, ''negovanja'' ... brez nič ni nič, ampak kot pišeš ''nikoli več ne bom čutila strasti z njim'' se mi zdi, da si že obupala.

Glej ... obstajajo pari, ki živijo v resnični harmoniji, v odnosu, kjer je seks TOP, kot ti praviš tudi po več desetletjih, ki se imajo še vedno radi in se cartljajo. Ne vem zakaj se želiš sprijaznit z manj, če pa si ob tem nesrečna. Vse je okej, dokler si zadovoljna, dokler imaš upanje, da lahko neke stvari popraviš, če pa si nesrečna in zagrenjena, pa to vsekakor ni pozitivno.

[Malina2012]

predhodnika se ne citira, ampak se v namen jasnega navezovanja na predhodni post uporabi znakec ^^ (alt+3)


ja metulčki se mi že sm pa tja nardijo,oz mal flirtam npr...ampak mi ni do fizičnega stika s tipi sploh. zato nekje u sem mislm,da ni samo MOJ FANT problem,ampak da je v ozadju nekej drucga. ogromn mam tud problemov v življenju tko,z družino,varanjem doma,boleznijo,prijatelji,...vmes sem bla verjetno depresivna en čs,kaj pa vem,nism se nkol posluževala strokovnega mnenja..ampak sem sama nekak sfurala....js se edino bojim,da je prepozno za obujanje strasti. Med nama skoraj ni nežnosti,lubčkanja,objemanja..ne vem,meni se to sploh ne da. Ob tem ne začutim nič z njim. Ne vem. mogoče je pa res v moji psihi problem. na začetku je blo vse kul...ampak vem pa,da je biu sex VEDNO enoličen...pa on je meu tud mal probleme z erekcijo pa tem stvarem...pol ko sem nehala tabletke jemat,mi je šlo pa tud na živce sexat s kondomom pa tko.pa sem se še bolj izogibala sexa....moja bolezen pa je trajala 2,5 leti ,skupaj pa sva 4,potem veš,da je blo težko. jah z bivšim sva sexala tudi po dvakrat na dan...vsak dan ..skorej...samo-sem bla čist drug človek,veliko bolj polna energije,mlajša,predvsem pa-ZDRAVA!

[*Abby**]

Glej, ne vem, kaj ti naj še rečem. Da so tudi po mojem prisotne še druge težave, sem že napisala.

Vsekakor pa: če se ti ne da ga objet in poljubljat ga po mojem mnenju ne ljubiš več. Jaz svojega moram poljubljat in objemat, ves čas. In okej - mogoče gre pri tebi res za psihične težave, morda si res globoko v depresiji (si razmišljala o strokovni pomoči? Mislim, da bi bilo priporočljivo.), ampak vseeno ... takšno zavračanje osebe, za katero praviš, da jo ljubiš ni značilno niti za takšno stanje. Poleg tega mi ne gre v račun to, kako nikoli nisi bila zadovoljna z vajino spolnostjo, praviš, da je bilo monotono. Koliko si ti naredila za to, koliko on? ... Glej ne vem. Mogoče je res to posledica depresije ali kake druge psihične bolezni, vendar pa mislim, da je ta fant lahko tvoj prijatelj, nikakor pa ne partner, ki te bi osrečeval na dolgi rok, sploh zato, ker sama praviš, da ob njegovih dotikih nič ne čutiš in misliš, da tudi nikoli več ne boš.

[Malina2012]

Glej, ne vem, kaj ti naj še rečem. Da so tudi po mojem prisotne še druge težave, sem že napisala.

Vsekakor pa: če se ti ne da ga objet in poljubljat ga po mojem mnenju ne ljubiš več. Jaz svojega moram poljubljat in objemat, ves čas. In okej - mogoče gre pri tebi res za psihične težave, morda si res globoko v depresiji (si razmišljala o strokovni pomoči? Mislim, da bi bilo priporočljivo.), ampak vseeno ... takšno zavračanje osebe, za katero praviš, da jo ljubiš ni značilno niti za takšno stanje. Poleg tega mi ne gre v račun to, kako nikoli nisi bila zadovoljna z vajino spolnostjo, praviš, da je bilo monotono. Koliko si ti naredila za to, koliko on? ... Glej ne vem. Mogoče je res to posledica depresije ali kake druge psihične bolezni, vendar pa mislim, da je ta fant lahko tvoj prijatelj, nikakor pa ne partner, ki te bi osrečeval na dolgi rok, sploh zato, ker sama praviš, da ob njegovih dotikih nič ne čutiš in misliš, da tudi nikoli več ne boš.

Glej,mislim,da se nisva čist dobr razumele. Mislila sem predvsem na to,da ob objemih in poljubih ne začutim neke spolne sle al pa krkol. Pač mi je navadn,občutim pa varnost in pripadnost. In se mi zdi to tud zelo zelo lepo čustvo. Ne razumem,zakaj bi pustila partnerja samo zato,ker mi pač tolk ni do sexa pa očitno tud njemu ne-mogoče je samo obdobje. Zakaj bi zarad tega odšla od nekoga,ki mi je najboljši prijatelj,ki me osrečuje,s katerim želim družino,s katerim imava svoje fore in se vedno do solz nasmejeva,kateri ima ljubečo družino in se super razumem z njegovimi doma in on z mojimi....ne vem...meni so ob vsem,kar se mi je u lajfu zgodilo (pa se mi je velik,verjemi,si ne predstavljaš) postale vrednote čist druge stvari. Nočem nekoga,s katerim sva samo noro zacopana pa strastna,čutim pa,da me bo čez par let prevarou,pa kjer čutim,da se bojim,če bo meu rad moje otroke,da se bojim,če je res iskren..tukaj pa sem v vse to 100%. Žal kemija povsod mine,pri vseh ljudeh. Mene je to mogoče mal zbegal pa tud kriva sem,ker se premal trudm glede naju,pa tud on. Ampak sj pravm,obema nama je to na stranskem tiru...prej razmišljava,kakšno kuhno bova izbrala za v hišo,al pa kam bova šla na morje al pa hribe,al pa na kavo....mogoče se motm,ampak trenutno nism prepričana v to,da se. Ko pa bom prepričana,pa bom zagotovo ubrala svojo pot. Če si v življenju tik pred smrtjo,če v življenju živiš v družini,kjer je že 10 let prisotno varanja in izkoriščanje,če si doživel marsikatere tudi ostale udarce....v zvezi gledaš na drugo stvari,kot na kvaliteto in kvantiteto sexa. Res ni kul,priznam da pogrešam strast in vse,...ampak dajem času čas,ker preprosto v srcu čutim,da je on oseba,s katero želim deliti življenje.

[Kampara]

Malina jst ti samo želim, da čimprej ugotoviš ali ga še vidiš dolgoročno ali pa zaključiš razmerje. Določena izhodišča, ki si jih navedla po mojem mnenju kažejo na to, da ni trenutni moški čisto po tvojih pričakovanjih.
Kar se tiče joka po seksu pa so mi bolj znane situacije kot pozitivno občutenje povezanosti s partnerjem. Kar je ful lep, čeprav mogoče malo nerazumljiv dogodek. Pogovor, pogovor, pogovor. To rešuje in utrjuje razmerje.