Po orgazmu jočem

[*Abby**]

Malina, nisem se jaz javila sem s problemom, da po orgazmu ne prenesem ob sebi svojega fanta in nisem jaz napisala, da me ne privlači več ali da je seks od nekdaj bil monoton.

V zadnjem postu se samo zagovarjaš; sebe in njega! Zakaj? Če bi se čutila srečno, potem ne bi pisala na forum, da imaš težave. In če misliš, da imaš probleme na drugih področjih, potem si poišči strokovno pomoč!

Kolikor jaz razberem samo jamraš. Strasti ni - tvoj izgovor je, da strast vedno in pri vseh mine. No, to ni res. To je tvoje metanje peska v oči. Po orgazmu jočeš in te morijo strahovi in prizori iz preteklosti, čutiš se v depresiji, pomoči ne poiščeš. Svoje izkušnje zlorabljaš zato, da se smiliš sama sebi in si lažeš, da si pridobila neke nove vrednote. No, nisi jih, sicer te situacija v kateri si s svojim fantom, ne bi obremenjevala.

Nisi edina, ki je skorajda izgubila življenje in ima doma težave. Si pa ena od oseb, ki to obračajo v najslabše mogoče. Namesto da ves čas razmišljaš kako si uboga, ker si skoraj umrla, si reci, da si lahko PRESREČNA, ker še živiš (in ob tem razmišljaj o tem, kako hočeš preživeti svoje življenje), kar se tiče situacije doma pa: Nisi (kolikor razumem) več otrok! Ja, te je prizadelo, predelaj to s psihoterapevtom, če je potrebno, potem pa pusti, da tvoji starši živijo po svoje. To, kar se dogaja med staršema se te, pravzaprav, sploh ne tiče.

In to tvoje pesimistično, pasivno razmišljanje se kaže tudi na drugih ravneh: ti ne verjameš v to, da je lahko v nekem odnosu strast trajna, torej neminljiva, prav tako nežnost in ljubkovanje, hkrati pa je prisotno tudi razumevanje, podpora, varnost, mir, ujemanje interesov itd. Ampak to je mogoče in v takem odnosu vsekakor ne pišeš na forum, ker se ne počutiš čisto okej v zvezi. To obstaja, to ni nekaj, v kar preprosto verjamem, ampak vem!

Začni delat na sebi. To je moj nasvet. Začni hodit k psihoterapevtu, začni ugotavljat kaj si želiš v žvljenju, ker nova kuhinja ti ne bo dala trajne zadostitve in zadovoljstva, pa če je še tako lepa in svetleča in ima vso najnovejšo belo tehniko. In kajpada: v življenju brez truda ne dosežeš nič, na nobenem področju.

[Malina2012]

Jaz nisem jamrala o sojem odnosu na forumu,to,da sem opisala kaj se dogaja,je bil samo odgovor na tvoje pismo in potem posledično par izmenjanih mnenje...o tem na začetku SPLOH nisem mela namen pisat,ampak sem samo se držala teme in napisala da se meni to tudi zgodi. To je vse. Da sem šla razlagat vse ostalo,je bilo pa zgolj naklučje najine debate. To je to.

Žal me ne poznaš,zato si prosim ne dovoli podajati nekih ocen o meni. Sploh pa me ne določaj kaj sem in kaj nisem. Strast mine,vprašej kergakol zakonca po 10 letih ali več. Če ti pravljično verjameš v večno ljubezen,sem sicer vesela zate,obenem pa mi je žal,ker boš kaj kmalu padla na trna in realna tla,kjer je realnost vse prej kaj drugega kot večno vznemirjenje in zaljubljenost.

Moj nasvet ZATE je:bodi bolj realna.

Jaz priznam,da imam problem,ampak to kar ti delaš iz mojega problema,je popolno dramatiziranje in opredeljevanje nekoga,ki ga niti poznaš ne. Če sem jaz srečna v takem stanju,kot ga imam oz. me to ne moti toliko,da bi nehala ljubiti svojega partnerja,je pomoje to kvečjem dokaz,da ga dejansko ljubim. Ker če ga ne bi,bi me to že tok razjedalo,da živet ne bi mogla zraven njega. Kaj šele gledat ga iz dneva v dan.
In ti povem zakaj je danes tolk ločitev?? Ravno zarad takih,kot si ti...ker so prepričani,da večna zaljubljenost in strast lahko ostaja,in ko mine,se ustrašijo in odidejo. Ker ne vejo,da je ljubezen nekaj drugega kot zaljubljenost in ker ne znajo v življenju nič več potrpeti,požreti in počakati. TO je današnja 'mladina'.

Kdor pa vztraja,ker ČUTI,CENI,RAZUME in SPOŠTUJE-tisti ve,kaj je ljubezen.
Ničesar ne opravičujem,ker nisem tak tip človeka. Če ti moje razlage dojemaš kot opravičevanje,potem si verjetno sama taka.

In če ti samo strast predstavlja tako vrednost v življenju,da na podlagi nje ocenjuješ,ali sta dva za skupaj ali ne...draga moja,potem še nisi veliko izkusila v življenju,sploh pa partnerskem ne.

Pa lep pozdrav

[*Abby**]

Malina, jasno je, da te je moje menje zelo prizadelo. Če si res srečna, me to veseli, upam tudi, da boš razrešila zadevo z jokom po orgazmu, ki te, kot si pisala, obremenjuje.

Kar se tiče mojega dojemanja ljubezni pa tole: Ne, starast in zaljubljenost ne mineta nujno. Moja starša sta poročena 25 let, oba še vedno trdita, da sta drug v drugega zaljubljena. Večkrat se pošalita, češ kako dober seks sta imela prejšnji večer in nikoli ne mine moj obisk pri njima, da ju ne bi videla kako se poljubita in objameta. Na cesti se držita za roke in ko gledata skupaj televizijo se vedno dotikata. Spore rešujeta s pogovorom, v vsem času, ko sem živela z njima nisem niti enkrat samkrat slišala, da se bi drla eden na drugega. Glede na to, da sta že 25 let poročena, si najbrž lahko predstavljaš, da sta skupaj tudi mnogo preživela.

Jaz na podlagi tega čisto empiričnega dokaza ne bom pristala na manj, kaj boš počela ti, mi je vseeno. Vsekakor pa jaz vem, da se za svoj odnos s človekom s katerim živim (ja, 24/7) trudim vsako minuto posebej. Ti priznavaš, da se za svojega ne. Ne vem kdo je tu tisti, ki česa ne ve.

Pa tudi tebi, kajpak, lep pozdrav.

[Malina2012]

No,hvala bogu,si samo potrdila moje besede in teorijo.
Tko si bla tud vzgojena,cel lajf si to gledala,nisi slišala dretja,nisi dajala skoz pekla....

In zato zaenkrat živiš še tako lepo. Js upam,iskreno,da bo trajal.

Žal,pa si NIKAKOR ne more oseba,ki je živela v taki idili kot ti,dovoiliti soditi o drugačnih zvezah,kot jih je doživljala sama,kot v soji vezi,ali kar je cel lajf gledala doma.

Skratka,lahko si srečna da si mela in maš to doma,kar maš.
Noben ni nobenmu razbijal očesa,noben se ni dru,noben ni lagau,izdajau družine,varal....če bi bla js ti,bi šla vsak dan na kolenih do oltarja pa nazaj pa se zahvaljevala višji sili .

Kdor idilo živi,idilo pričakuje. Kdor živi težavno,se sprijazni in ceni malenkosti in je zadovoljen veliko prej,kot ostali.

[Malina2012]

ps: nikar naj ti bo ta empirični dokaz mame in očeta pravilo.

Sta redka srečna izjema....ti ni nujno da boš.
Pa srečno!

[*Abby**]

Umiri se.

1. Moje življenje je bilo marsikdaj daleč od idile, kljub temu, da sta imela moja starša čudovit odnos. Ja tudi jaz sem skoraj umrla, tudi jaz sem šla skozi dve izjemno travmatični družinski izkušnji in tudi jaz sem bila v nefunkcionalni zvezi. Ravno zato toliko bolj razumem, da v življenju ne mislim ravnat tako, da bom dolgoročno gotovo nesrečna.
2. Nehaj že enačit sebe in svoje starše.
3. Moja starša sta na svojem odnosu resno delala in se zanj trudila vsak dan znova. Nikoli si nista rekla, "a veš kaj, meni se ne da", kot to počneš ti. Zato nima nihče drug nikakršne zasluge, samo ona dva sama, zato se lahko za to zahvalim samo njima in ne kamnitemu oltarju, zgrajenem iz denarja neumnih revežev.
4. Ti se nisi ne sprijaznila, niti nisi zadovoljna.
5. Jaz trenutno imam zvezo, kakršno sta imela moja starša. Jaz in fant, oba enakovredno, vsakodnevno vlagava v to. Razloga, da bi šlo kaj narobe enostavno ni.
6. Še enkrat: izvoli, rešuj svoje probleme, če jih nimaš (kar sicer težko verjamem, ti pa vsekakor privoščim), uživaj življenje in to je to. Očitno mojih nasvetov ne rabiš, kdo drug se pa tako ali tako ni ponudil, da ti jih bi dal.