Ogovarjanje

[mmm]

Torej, well, very simpl stvar, ki mi še vedno ne gre

Zaradi nje, verjetno ful zgubljam v lajfu... in energije in denarja.


Začelo se je tako, da sem še kot študent psihologinjo spraševal kaj narediti s sošolkami, ki so mi všeč. In namesto, da bi me učila, čeprav je bila mnenja, da imam nizke social skills, je takrat mal tko živčno, neprijetno, s povzdignjenim, očitajočim glasom odgovorila, da to že otroci v vrtcu, šoli znajo... pač naj vprašam za zapiske, pa take fore, da pridemo v stik. Saj res s sošolkami bi moralo biti simpl

In potem je pač prišlo do tega, da kot študent sem praviloma online navezoval te prve stike... ampak saj... no problem, če bi bil študent v zdajšnji energiji, bi mi kar šlo


Zdele sm v bizarni situaciji spet, k mi je v fitnesu ena všeč, in zdele je zadni cajt, da jo bom ogovoril. Če ne bo šlo drugače bom pač zapeljal simpl: "Živjo, sem M." Pol pa pač splošna vprašanja, od kod si, kaj počneš... tko dost butasto... sej če bom dost samozavesten bo tud to šlo.
Moral bi jo kaj drugega vprašat, pa enostavno ta hip ne vidim kaj. Oblek, superg, videza ji pač ne morem komentirat... drugega pa na prvo žogico ne opazim... res, nič takega ni, al pa sm pač tolk "slep" v lajfu

In imam kar tremo, ko razmišljam, da bom ta živjo kar "na suho" uporablu.

Kompliciram, ven, ampak zarad tega se mi marsikdaj nič ne premakne.

-----

Druga situacija je potem zunaj, ko pač s tem živjo, ne moraš pristopati, ker u bistvu sem v placu, kjer sem bolj v spodnjem povprečju po videzu, če odmislimo še leta ...in dokler ne izboljšam videza, bi moral izžarevati in samozavest oz. res hitro opaziti neki funny al pa blekniti nekaj, na kar bo odgovorila, ker pač bo za odgovorit

-----

No in ko sem nazadnje hodil na psihoterapijo, je tudi ona tole "spregledala"^... bi pa rekel, da tole je problem, ker če bi prvi vtis naredil bistveno boljši, bi mi bilo bistveno lažje... ker pol v lajfu pač padem na "dominantne" ženske, pač one potem oddelajo prvi stik namesto mene oz. zelo izrazito dajo signal, da lahko pristopim... je pa tega manj

^In ja, ker imamo nekaj psihoterapevtov na forumu, se javim za demonstracijo, individualne ure, haha... gremo skupaj ven in mi demonstrirajte. No, nisem na poziciji, da provociram, ampak ja... jaz bi bil pripravljen za tak trening plačat... saj to bi se v tem času že lahko računalniška simulacija pristopanja razvila, vse se da natrenirat...

-----

Je pa tko, ker se spet bere, kot da se nekaj podcenjujem. Sem imel pred kratkim razgovore v firmi, sem jaz sedel na drugi strani, spraševal kandidate, no saj tud jaz sem njih moral mal prepričevat, haha... Kaj naj rečem? Mislim, da je bilo super. Da je tudi psihologinja, ki je zraven mene sedela iz kadrovske, bila zadovoljna tudi z mano kako sem se odrezal

Tko da pač vsake stvari se da naučit. Moji social skills sploh niso slabi, vsaj poslovno ne... glede tega ogovarjanja bi bolj rekel, da je problem, da nimam pravega treninga.

Razumem, enim je to dano. Jaz se bom pa pač moral naučit.

In ja, vem da sem tolk napisal, da bi kdo rekel, da v tem času, ko sem to napisal, bi lahk že marsikoga ogovoril.

[slovenc79]

jaz mislim, da prvo kot prvo moraš delati na tem, da si zadovoljen s sabo in se počutiš vrednega ponuditi se ženski.

enostavno je najti prijatelje, ker bo odnos omejen, ker je samo druženje in jih imaš lahko več. pri ženski je pa drugače, ker je namen intimno spoznavanje, torej jo želiš globje pri sebi kot kogarkoli drugega, in pri tem bosta samo vidva, drug za drugega (razen če se greš odprte zveze, poligamije ipd.). tako da je to zelo težko sploh primerjati.

sam pristop do ženske sploh ni nič takega - ogovoriš lahko katerokoli kakorkoli. če npr. lahko vprašaš prodajalko, da ti nekaj pokaže v trgovini, če se meniš z nekom poslovne stvari, ti social skillov ne manjka.
problem je to, kar je v ozadju - ko boš nekaj rekel, kako boš nadaljeval, kaj boš povedal, kaj je sploh zanimivega na tebi, da te je vredno spoznat? in koliko imaš stvari v življenju zrihtane, da jih s samozavestjo pokažeš? ženska, ki jo boš spoznal, boš moral bit pripravljen spustit v intimo in ji pokazati vse, kar si. in tega se zavedaš, zato pa pride zadržek "ali bom ali ne bom dovolj dober zanjo?". in ne glede na to, kako mogoče sam sebe skušaš prepričat, da si ok, da se sprejemaš - ko prideš do take situacije, se pokaže resnica.

no, ko imaš stvari urejene pri sebi, ceniš samega sebe, se zaveš svojih pozitivnih lastnosti, in kar je najpomembnejše - sprejmeš svoje slabe lastnosti - takrat imaš samozavest in se čutiš dovolj vrednega, da rečeš komurkoli karkoli. ker nisi pod pritiskom, da moraš nekaj glede sebe olepševati, se napiflati nekih pristopov, ampak se enostavno sprostiš in to pride iz tebe naravno, spontano. in ker se sprejemaš, te tudi raznorazne kritike, nesramnosti ne prizadanejo, ker veš, da ti nič ne morejo.

v glavnem, po mojem mnnenju se preveč ukvarjaš s fasado, da bi izgledal dobro, namesto da bi delal na temeljih. je težje, je bolj dolgotrajno, ampak na dolgi rok bolj koristno zate, posledično pa za vse ostalo, tudi za iskanje žensk. in tudi žensko bolj privlači, da ima moški svoj lajf, namesto da se pretirano ukvarja s tem, kako jo osvojiti, že zato, ker se bo počutila preveč pod drobnogledom.

moje izkušnje - že kar nekaj žensk sem spoznal, sicer ne z direktnim ogovarjanjem tisto "a bi šla z mano na pijačo", ampak sem bil v situaciji, ko sem čutil, da lahko začnem pogovar z njo, in je bila v fokusu tema pogovora, ne to, kaj bo iz najinega odnosa. in ko je dober pogovor, ga lahko z lahkoto razvlečeš do te mere, da povesta nekaj tudi o drug drugem in ugotoviš, da ima fanta ali moža, recimo ali pa že pokaže lastnosti, ki ti niso všeč. in lahko mirne duše zaključiš zgodbo brez da bi jo sploh vabil kamorkoli.

da bi pa spoznal kakšno mimoidočo, kjer imaš samo par sekund, pa še nimam izkušenj. najbolj zato, ker me ujame nepripravljenega, ker sem običajno fokusiran na druge stvari in tudi nimam nekega konteksta, da bi začel pogovor. jasno pa tudi zato, ker nimam tako velike samozavesti, ker imam tudi sam stvari, ki jih moram uredit pri sebi (in to, da sem glede enih stvari ziheraš in perfekcionist, res ne pomaga).

[mmm]

No, lepo si napisal. Prijatelj terapevt mi je nazadnje rekel, da hočem biti preveč všečen, da pač naj počnem stvari zaradi sebe (tudi LZ mi je to nazadnje rekel, pred tistim ko sem imel izpad )... in to bo ženskam všeč. Jap, se strinjam in probavam samo... včasih je težko

Gremo naprej.

Zdaj, ja ogovarjati natakaric, hostes, včasih tud natakarjev... vseh ki so v službi... v tem uživam Nimam s tem težav... pa tudi funny sem

Glede tiste... sem se sicer spomnil kaj jo bom vprašal, tak da temo imam, jeeej... zdej samo držite pesti, da sem ji všeč... sej pristop ni pomemben, če sem ji všeč, je pa čas, da se zmigam

Bežno ogovarjanje v klubih npr., mi pa ne gre... ampak ne bom (si) dal miru, dokler mi tudi to ne bo šlo - to sam ugotavljaš, da ni simpl... kakor komu.
Če bi bil z družbo v VIP-u bi seveda imel prednost... sam očitno ne pašem tja, če ne bi že družbo imel...
Na plesišču je pa fakin težko... tud če bi dobro plesal, bi bilo težko...
Lažje je, če nekoga poznaš, si bolj zanimiv... sam res gre počas to... čeprav saj bo

Saj lahko, da bom prej dobil žensko, kakor se naučil to v klubih... čist možno... ker postajam dost zadovoljen, samozavesten, je poteklo že nekaj časa samskosti (čas nenazadnje celi rane), imam občutek... da bi se znalo zgoditi... kmalu... upam, da ne prej kakor bom pripravljen...

Sam lihkar sem mal gledal film, kako je punca svojega fanta presenetila, ga pač prestrašila iz kota... sem se spomnil, ko se je bivša takole igrala z mano... in res so lepi občutki... in ker zdej čutim te občutke navezanosti... je morda to tisto bolj pomembno od nekega bežnega, hitrega seksa... no bomo videli... ne prehitevaj(mo)

[saarijarvi]

Fitnes je zadnji plac, kjer se spodobi pecat kogarkoli. Zaradi takih stvari se danes odpirajo izkljucno zenski fitnesi.


Glede drugega pa nimam nasveta. Sem imela to sreco, da sem vse potencialne partnerje spoznala organsko, skozi druzenje in pogovor - in smo se sele kasneje vabili ven. Po mojem mnenju ti super pristop ali pick up line cisto nic ne pomaga, ce po 2h minutah potem vec ne ves, kako se z zensko druziti.

Se mi pa zdi, da so ti tukaj ze vsi na 1001 nacin svetovali, da najprej delaj na sebi, ne na pristopih.

in tudi žensko bolj privlači, da ima moški svoj lajf, namesto da se pretirano ukvarja s tem, kako jo osvojiti

100% tole. Jaz bi se na tvojem mestu leto ali dve popolnoma posvetila sebi, se vrgla v kak hobi, ki me res izpopolnjuje in kompletno pozabila na razne hostese, sugarje, influencerke, bla bla bla. Imej lajf, imej nekaj, kar te dejansko dela zanimivega. Bodi odprt do spoznavanj ampak naj ti to ne bo fokus. Ljudje to hitro zavohamo.

Pa kriterije bo treba na realna tla spustit, to deep down ze ves. Enkrat, ko bos dejansko dovolj zrel in motiviran za grajenje odnosa z zensko (in ti ne bo slo samo za ego), ti bodo zanimive tudi zenske tvoje starosti in povprecnega videza. Tole lovljenje mega-bejb te bo na dolgi rok pustilo samo praznega. A se nisi ful dolgo neki s teologijo ukvarjal? A ni tam poudarka na globjih odnosih in skromnosti?

[mmm]

Se mi pa zdi, da so ti tukaj ze vsi na 1001 nacin svetovali, da najprej delaj na sebi, ne na pristopih.

A je to očitek? Naslednjič lahko probaš manj očitajoče

Ti si mi že v štartu tud povedala, da si mi itak že vse povedala... takrat ko sem bil še v čist drugi energiji kot sedaj

Samo malo refleksije ti dajem nazaj. Vzemi/uporabi kar ti paše od tega, če ti kaj *

Saj če smo že pri fitnesu. Gibe ponavljaš, dokler jih ne spraviš v zavest oz. verjetno podzavest. Če nisi za to, ti je na začetku vse fucking težko, morda celo individualno rabiš za banalne stvari. Vzameš, ponavljaš.

Podobno je pri psihoterapiji oz. življenskih vzorcih. Oz. še huje. Toliko so vzorci zakoreninjeni v nas, da je treba morda 10001-krat nekaj nekomu povedat, da sliši, ne 1001-krat.


Se pa s teboj (ali vami) ne strinjam v celoti. Ogovorjanje / prvi vtis je pomembno. Hvala Bogu (in dobro zate), če to v sebi nosiš nezavedno in organsko (anyway, dober izraz). Če ne, pa moraš izpilit. Vem, da forum ni najboljši plac za to (posebno, ker v bistvu ogovarjanja sploh ne moreš vaditi), ampak pravim, nisem imel (še? ) psihoterapevtov al kakih drugih trenerjev, ki bi me to učili.


Zakaj so mi mlajše všeč?
Ne vem, ker sem (malo) "izprijen" No saj so polnoletne Pač, mlada koža, čist drug filing od "starih". Žal mi je, tako pač je. Nisem edini moški, ki tako razmišlja, sem pa morda edini, ki vam iskreno to pove. Ne pravim pa, da s(m)o vsi moški taki.

Ampak OK, videz je samo ena stvar. Drugo je potem, da ima ženska mojih let že otroke. Ja, in 1x sem že bil očim, in res si ne želim biti še 1x. Žal mi je

Sem že dal čez fazo - in to v najbolj primernih letih za očetovstvo - kako je po otroke hiteti iz službe, kako jih je v skrajnem primeru peljati s sabo v službo, ker je pač intervencija in jih nekam moraš dati, kako jih je voziti na interesne skupine... če sva že pri teologiji... kako je brati zvečer tudi svetopisemske pravljice za lahko noč ali pa jih peljati k maši, ko ti rečejo, da je cerkev fuj

Pa še mnoge dost manj lepe stvari, katerih ne bi tukaj omenjal. Saj vem, da vedno ko rečem Hvala, NE se mi zgodi še 1x, tako da kategorično ne bom ničesar zavrnil.


Kaj pa so globlji odnosi? Bivša ni bila verna in mi je hitro dala vedet, da sem plitek, ki govori o globini. Skromnost? Saj sem skromen, no, res, verjemi mi Znam biti skromen in ponižen in bister.

Glede videza in teologije bi pa rekel, da bi bil pravi Kocbekov pristop. On je bil krščanski športnik in dejansko je bil za zdrav duh v zdravem telesu. Oboje je pomembno. Telo ni kletka za duha, telo je nekaj materialnega, kar omogoča duha. Če hočeš imeti zdravega, kreativnega duha... rabiš imeti dobro telesno osnovo.

Jaz sem se razvijal v glavi, ker je moje telo bilo omejeno. Ne vem ali zaradi potlačenih travm (ali fantaziram), definitivno pa se nisem počutil svobodnega v svojem telesu, zato sem se pač raje pogovarjal, razmišljal, računal... če bi se mi oboje hkrati razvijalo bi morda bil samo povprečen, tako pa sem lahko razvil neko nadpovprečnost v glavi... šibko telo je pa povzročilo "bolezen" v puberteti oz. eno resno krizo. Telo se mora gibati, premikati, ustvarjati... ne more samo razmišljati... lahko se motim, ker verjetno pri vseh se ne razvije motnja, a za moj primer mi je to dobro pojasnilo za vse...

Tako mimogrede, če hočeš brati nekaj med psihologijo in filozofijo - imaš tukaj. Saj znam še vedno Samo ne 18- ne 38-letnic tako branje kaj preveč ne zanima, čeprav bi rekel, da je first-class in ponosen sem na vse kar sem pisnega sproduciram

Še to da bi po 2 minutah bilo konec pogovora. Verjetno res, a če bi jo v teh 2 minutah prepričal, da gre(va) k meni al pa vsaj da IG/Whatsapp/Facebook dobim, bi zmagal

No šalo na stran. Mal cinizma je vsekakor blo

Jah ne vem. Saj si mi rekla, da se z ženskami pogovarja kot z osebami ne glede na spol. Saj se znam pogovarjat. Ne z vsemi, ne kjerkoli. A znam.
(Sej je vse ql. Neko energetsko blokado imam, ki je trenutno še ne razumem... očitno)

-----

Vseeno se lahko vrnemo k temi o ogovarjanju... razumem da če se ti to dogaja organsko, kaj preveč o tem ne razmišljaš, in nič ne veš... a kaka kdaj razmišlja in lahko napiše kak funny primer al pa poučen / uporaben

*Pa tko BTW, vesel sem, da si (sploh) odpisala

problem je to, kar je v ozadju - ko boš nekaj rekel, kako boš nadaljeval, kaj boš povedal, kaj je sploh zanimivega na tebi, da te je vredno spoznat? in koliko imaš stvari v življenju zrihtane, da jih s samozavestjo pokažeš? ženska, ki jo boš spoznal, boš moral bit pripravljen spustit v intimo in ji pokazati vse, kar si. in tega se zavedaš, zato pa pride zadržek "ali bom ali ne bom dovolj dober zanjo?". in ne glede na to, kako mogoče sam sebe skušaš prepričat, da si ok, da se sprejemaš - ko prideš do take situacije, se pokaže resnica.

Zaključke v odebeljenem itak že sam vlečeš

Z veseljem žensko spustim v svoj svet. Pokažem ji kaj imam materialnega, pa tudi duhovnega, kaj rad počnem... res, nimam težav s tem
Tudi samokritičen sem. Zadnja, s katero sva dejtala (resno), ki sem jo potem jaz zavrnil, ker nisem čutil kemije... mi je rekla, da se v tem lajfu preslabo prodajam. Da sem ful pameten, a da pa nekih zgodb ne vem delat. Da se ne vem "preseravat". Da to folk pač počne... da iz tega, da gre v nek povprečen kraj nekaj jest, naredi celo zgodbo s presežniki... al pa ko sem tko ponižno povedal, da se v srednji šoli nisem učil, da bi lahk na drug način pač povedal, da sem pameten... no ne vem, saj to se sliši, zakaj bi nek ekstra marketing rabil.

No govori pa čist kontra kakor me tukaj doživljate... ker tukaj vam dajem vtis, da se hočem nekaj "preseravat", ta zadnja mi je pa rekla, da ona bi želela več marketinga in samopromocije... jaz pa tko skromno... pač u izi. Ampak tko mi je pasal takrat