Odpustiti prevaro?

[jullia_]

Omg, a pri tebi res obstajata samo bela in črna? Ti temu lahko rečeš trdna načela, meni se pa nesposobnost videti odtenke zdi prej negativna kot pozitivna lastnost.
A se ti ne zdi možno, da par (sam ali s strokovno pomočjo) gre čez prevaro? In hkrati verjetno, da se bo za to opcijo prej odločil človek, ki ga v nasprotnem primeru čaka zakomplicirana ločitev, kot 20letna študentka?
Ni nujno, da bo ona ostala z njim samo iz finančnih razlogov, je pa povsem možno, da bodo praktični vidiki vplivali na njeno odločitev, da poskusi rešit zakon.

[serena86]

Osebno menim, da partnerski odnos temelji na zvestobi in zaupanju. Lastiti si nekoga je itak nemogoče, kakor ga tudi preverjati. V odnosu se partnerja predata drug drugemu, ne pa si lastita drug drugega. Če je zaupanje kršeno (torej če en partner začne preverjati drugega), pomeni, da nekaj v odnosu ni v redu. Če pa je kršena zvestoba, je zame porušen temelj celotnega odnosa in zato je pravega odnosa konec (ne glede na to, ali za prevaro veš ali ne). Osebno raje zvem tudi za slabe stvari, ker raje živim v resničnosti, kakršnakoli že je, kot pa v neki iluziji srečnega odnosa, ki ne obstaja, če te partner prevara. Ne vem, če bi partnerju še uspela zaupati, če me bi prevaral. Ampak to je itak odvisno od vsakega posameznika posebej, ali lahko prevaro oprosti in ostane v zvezi ali ne.
Tako da avtorici teme predlagam, kar je rekla večina: naj se s svojim fantom pogovori, zakaj je to storil, ter se sama pri sebi vpraša, ali mu lahko oprosti in še naprej zaupa. Za vsak slučaj pa naj še preveri, ali je ta informacija (da jo je fant prevaral) resnična.

[serena86]

Tudi zame je razlika, koliko časa sta dva v zvezi. Po npr. par mesecih lahko partnerja pustiš že za vsako malenkost. Po več letih pa se na nekoga ponavadi bolj navežeš, zveza postane globlja, daš že veliko dobrih in malo manj dobrih trenutkov skozi, tako da se ponavadi zveza takrat konča zaradi bolj tehtnih razlogov. Vsaj jaz gledam na to tako. Dolga veza pa bi rekla, da je nekje 5 let (že 3 leta je še kar dolga veza, no; ampak 9 let je pa gotovo dolga veza). Pustimo zdaj to z relativiziranjem, ker je itak brez veze. Neka splošno veljavna mnenja npr. o dolžini zveze itak obstajajo. Pa primerjat 9-letno zvezo z 2-mesečno…..ne da se.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[serena86]

Če bi tip sam priznal prevaro, če me bi prevaral v stanju vinjenosti in bi se res opravičeval, da mu je res žal, bi to bil zanj plus. Ker če bi vedel, da ga bi zaradi prevare najverjetneje pustila, pa bi mi to vseeno priznal in se opravičil, bi mi pomoje pokazal, da mu iskrenost v zvezi res nekaj pomeni in da res hoče biti z mano v zvezi (ne pa da si hoče samo olajšati vest). Vseeno pa to seveda še zdaleč ne bi bila garancija, da ga ne bom pustila.

Btw, principi že obstajajo, ampak se z leti lahko tudi spremenijo (z dozorevanjem, izobraževanjem in življenjskimi izkušnjami ponavadi začneš na nekatere stvari gledati drugače kot prej), tako da ni nujno, da nekaj, kar razmišljaš zdaj, da boš (ali celo moraš) isto razmišljal čez 5 ali 10 let.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[serena86]

Če je bil npr. s frendi in se ponavadi ne napije, pa so ravno kaj praznovali in ne pozna točno svoje meje, kdaj je pijan (ker se ponavadi ne napije), pa lahko je malo olajševalna. Kot pa sm rekla, ne bi ga to nujno rešilo. Tudi zato ker osebno menim, da se mora človek nadzorovat prej, ko kako ušpiči. Lahko pa bi katera druga svojemu na podlagi tega oprostila, če ji bi obljubil, da se ne bo nikoli več napil.

meni se zdi, da imaš še kak princip več oz. mnenje, katerega se trenutno trdno držiš.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[barbie_girl_85]

Meni bi bilo osebno hujše, če bi me prevaral pijan. Razen, če bi se potem odločil za trajno abstinenco. In ne bi mogla mirno spati, če je edini razlog za prevaro alkohol, medtem ko on z prijatelji pije.

Kar se pa iskrenosti tiče, nisem nek ljubitelj popolne iskrenosti. Rada imam svoje skrivnosti, svoje misli, ki jih ne delim z nobenim, svoje skrite kotičke.
Nisem za to, da se partnerju popolnoma razgalim, nekaj hočem obdržati zase (npr kako luškan je tisti novi sosed ali kak "pain in the ass" je njegova draga mati).

Prav tako mi ne bi bilo všeč, če bi me partner prevaral, potem pa mi to priznal. Ve, kako stvari stojijo, in da sem preveč občutljiva, da bi lahko šla čez to. Torej, če se odloči za iskrenost, ve, da je veze konec. Kar v bistvu pomeni, da veze noče obdržati.

Če pa se že zgodi "slip", katerega resnično obžaluje in si ne želi, da bi vplival na najino vezo, ga bo moral prikriti, živeti sam s tem, mene pa še nadalje osrečevati. To je edini način, da ne bi uničil tega, kar sva gradila in edina možnost, da v vezi še naprej ostajam srečna.

[serena86]

v pravu je olajševalna okoliščina, če se nisi sam napil, ampak te je kdo drug ipd. (ni ravno tako, kot to prikazujejo mediji) človek še vedno ostaja kriv in dobi kazen.

rekla sem "oz. mnenje" (ker ne vem, kaj je zate prav princip, kaj pa samo mnenje, ker vse zagovarjaš enako goreče ). teh pa imaš eno malo morje.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[serena86]

koliko iskrenosti kdo premore oz. prenaša je itak stvar posameznika. nekateri hočejo popolno iskrenost, nekateri raje bolj malo (tisto minimalno nujno), nekateri nekaj vmes.

[barbie_girl_85]

[serena86]

@Horus: npr. tako, da nekdo ne prenese alkohola, pa ga pregovorijo, da itak ni alkoholna pijača, dajo pa mu kako tako pijačo, ki ti takoj stopi v glavo. lahko tudi s partijo kart, ko kdor zgubi, pije. (dam teoretične primere. za praktične, vprašaj koga, ki se s tem ukvarja in je kaj takega že v praksi obravnaval)

[barbie_girl_85]

ja, ko sem imela tlinajst let, so me lahko nahecali, da juice vodka ni alkoholna pijača

Če pa igraš karte, kjer poraženec pije, jih pa igraš zato, da se napiješ, ne da kartaš