Obsedenost s kvantiteto seksa

[MarijaNana]

Ojla! Zdajle se javljam ''iz situacije'', ko vem, da precej manj racionalno razmišljam, kot bi si želela. En teden nisva seksala, moje počutje je res slabo in vedno več imam nekih iracionalnih misli ... npr. da me vara, da je seks zanj vedno samo neka obveznost, da me nima več rad, da mi laže glede spolnosti in da v resnici cele dneve v drugih prostorih stanovanja masturbira ... evo. Take reči razmišljam ... nekje v ozadju se zavedam, da to so moje frustracije in moji največji strahovi, ki so na nek način povezani s kvantiteto seksa, ampak čustveno sem razvalina. Pa je bil ta teden obupno stresen drugače ... mucek nama je zbolel in bil hospitaliziran prejšnji petek, oba sva povsem potrta ... ampak pač ... vseeno mi to udarja na plan, posebej, ker pa tri dni pred tem ni bilo nič narobe ... Postanem povsem nerazumna, začnem si izmišljat vedno bolj absurdne scenarije in to me do take mere obremenjuje, da sploh ne morem s fantom normalno funkcionirat glede drugih reči. On seveda to čuti in se potem počuti krivega ... in ko se tako počuti, mu ni do seksa. Začaran krog.

lollypop: Hvala, zelo veliko pomeni prebrat odgovor nekoga, ki ima iste težave. Moram prit do tega, da bom zmožna sploh sklenit takšen dogovor, kot predlagaš, ker jaz vem, da bi si ves čas mislila iste reči: Aha, če pa zdaj noče sam prekinit tega dogovora, potem je pa to dokaz, da seksa z menoj sploh noče, pa mu je to v tako olajšanje ... itd. Res imam ogromno težavo s tem. Razum gre v eno smer, čustveno dojemanje v drugo ...

Pa še odgovor na debato, ki se je tule razvila: osebno se povsem strinjam z Lani ... jaz sem se zaljubila v osebo, ne v moškega. Ta oseba je sicer biološko gledano res moškega spola, ampak to zame ni bistveni del te osebe. In tudi ne razmišljam o tem, da sem zdaj jaz privzela ''moški družbeni spol'' on pa ''ženskega'' ... to mi je totalno zgrešeno. Mislim, da bi lahko imela isti problem v zvezi z drugim moškim ali z žensko. Da bi ga lahko imel moški v zvezi z moškim, ženska v zvezi z žensko ... zame to ni vprašanje spola, ker spolno razliko zanikam (= ne priznavam družbenih spolov, ki določajo značajske lastnosti, mentalne sposobnosti čustvovanje neke osebe glede na biološki spol), meni je to totalno vprašanje dveh posameznikov in njunih percepcij spolnosti. Najine frustracije se na tej tej točki, žal, zelo slabo ''poklopijo''.

[čuftika]

jaz sem se zaljubila v osebo, ne v moškega. Ta oseba je sicer biološko gledano res moškega spola, ampak to zame ni bistveni del te osebe. In tudi ne razmišljam o tem, da sem zdaj jaz privzela ''moški družbeni spol'' on pa ''ženskega'' ... to mi je totalno zgrešeno. Mislim, da bi lahko imela isti problem v zvezi z drugim moškim ali z žensko. Da bi ga lahko imel moški v zvezi z moškim, ženska v zvezi z žensko ... zame to ni vprašanje spola, ker spolno razliko zanikam (= ne priznavam družbenih spolov, ki določajo značajske lastnosti, mentalne sposobnosti čustvovanje neke osebe glede na biološki spol), meni je to totalno vprašanje dveh posameznikov in njunih percepcij spolnosti. Najine frustracije se na tej tej točki, žal, zelo slabo ''poklopijo''.

Ni videt, če bi se zaljubila v osebo in ne v moškega, se potem ne bi tako slabo počutia ker nista sexala že cel teden...
Jz ti svetujem, da razčistiš sama s sabo zakaj se počutiš tako kot se, zakaj je sex zate merilo ljubezni, no vsaj tako se bere. Dokler nisi sama s sabo "čista", verjamem da ne morš dobro funkcionirati s partnerjem od katerga pričakuješ sex vsak dan. Rekla bi da se pogosto naredi, da ima eden izmed partnerjem nižji libido, kar ni nujno slabo, odvisno od našega dojemanja. Morda pač on rabi več pogovora in drugih stvari, ti pa več sexa. Dejansko svoj problem še samo potenciraš.

[MarijaNana]

^^ Zaljubiš (posebej pa ''ljubiš'') se v osebo s širokim naborom lastnosti. Da ti bodo vse njene lastnosti odgovarjale, je nemogoče pričakovat in to, da se (kakor se dogaja meni) nekatere tvoje frustracije slabo ''poklopijo'' z vedenjem, lastnostjo, počutjem ... neke druge osebe, še nič ne pove o tem ali osebo ljubiš ali ne.

Misli, ki jih tu navajam (to o varanju, občutku manjvrednosti, da nisem ljubljena itd.) nimajo začetka v tem odnosu in niso problem tega razmerja, česar se zavedam. To je moja frustracija, ki pride na plan ob nižjem libidu mojega fanta, bi se pa gotovo izrazila tudi v kakem drugačnem odnosu, najbrž na kakšen drugačen način. Seveda je pa res, da moj fant s svojimi lastnimi frustracijami zastran spolnosti spet dodaja nekaj k tem mojim. (No, po Freudu drugače sploh ni mogoče in je to normalno stanje. )

Pomembno se mi zdi tudi, da to, kar sem tu napisala, vse te misli, niso razumske in ne odražajo tega, kar jaz dejansko mislim o fantu ali o odnosu, ampak so bolj misli, ki se oblikujejo na podlagi mojih nezavednih strahov ...

[čuftika]

Teorijo kar obvaladaš, ampak pomembna je praksa. Lahko jz vem teoretično kako sestavit ladjo, ampak v praksi ne znam niti 2 deski odžagat...

Seveda gre za podzavestne vzorce, vprašanje je samo ali nam jih uspe odpraviti ali ne.

[Nuša90]

Marijanana ne moreš verjet koliko sem se našla v tvojih besedah. Tudi jaz sem obsedenka s kvantiteto. Čeprav bi mi marsikdo zavidal mojega spolnega življenja ampak meni kar ni in ni dovolj. S partnerjem sva skupaj že 4 leta od tega živiva 2 leti skupaj. Vsak dan se bolj ljubiva imava iste cilje in na sploh se odlično ujemava. Tudi v postelji sva odlična kombinacija, oba imava visok libido tako da do seksa pride pogosto vsaj dvakrat na dan. No in tu se začnejo najini skupni problemi. Partner me je razvadil da seksava pogosto in če se kdaj zgodi da je prevč utrujen od dela ali česar koli drugega in da tisti dan ne pride do seksa sem jaz vsa užaljena in še cel dan grdo gledam. Pri sebi vem da je to narobe da več kot odlično poskrbi zame in to nadpovprečno velikokrat, ampak ne morem se zadržat da ne bi bila užaljena ko me zavrne. Take dni mi po glavi roji samo ena misel da če ne bova da je konec najinega super spolnega življenja.
Spomnim se da si napisala da če bi pa s svojim seksala dvakrat na dan da bi bilo pa najbrž vredu pa ti povem da ne bi bilo. Ko bi enkrat prišla do dvakrat na dan bi želela še in ti tudi dvakrat ne bi bilo dovolj tako kot meni. Vse kar lahko narediva je da najinih ljubčkov ne zmučiva preveč in jim nehava očitat ker oba poskrbita za naju bolje kot se zavedava.

[emanuela]

Kolikor berem, so mi ene stvari kar jasne. Očitno ti seks ne predstavlja sprostitve in užitka, ampak sredstvo za samopotrjevanje, ki ga iščeš preko seksa in tvojih izračunov, kolikokrat bi naj, da se ne počutiš ogroženo in manj ljubljeno ali privlačno. Iz tega vidika nisi nič boljša od žensk, ki seks odtegujejo v smislu izsiljevanja in kazni. Škoda. Seks je vsekaj drugega kot sredstvo za reševanje frustracij, ki prihajajo iz ozadja.

[MarijaNana]

čuftika: Seveda. Saj to sem tudi sama napisala ... problem je v tem, da ne vem, kako premostit te frustracije ... pogovor in razčlenjevanje tega problema mi nekako pomagata. Seveda pa razreševanje nasprotno otežuje to, da ima fant realno nižji libido, da sem bila realno (pre)varana (v prejšnji zvezi), da sem realno bila (recimo) jaz ''pobudnica'' te zveze, da so njemu vsiljevali idejo o tem, da je spolnost ''gnusna'' ... ipd. Skratka: številne malenkosti otežkočajo, da bi jaz naredila ta korak naprej in premagala svoje lastne notranje ovire (in kje smo šele, da bi on svoje na isti način ... )

Nuša90: Hmk. Iskreno nisem prepričana, če je to čisto isti primer. Jaz imam nekako postavljeno neko ''mejo'' oz. se predvsem bojim tega, da po nekaj letih zveze ni več isto kot na začetku in se bojim, da bo šlo le navzdol in da je manj seksa dokaz, da se to že dogaja ... ti pa si v zvezi, v kateri je seksa resnično nadpovprečno veliko in še vedno dvomiš. Če je emanuela odgovarjala tebi, se totalno strinjam z njo. Ampak vseeno: če se najdeš v mojih besedah, me veseli, če se zato počutiš kaj bolj mirno. Ti pa lahko še jaz napišem (če se boš zato kaj bolje počutila, no), da s tvojim odnosom na področju spolnosti zelo očitno ni povsem nič narobe in da je vsekakor nekaj narobe s tvojim odnosom do spolnosti. Ne vem, če se ti to bere prijetno ali ne (jaz sem takoj mirna, samo da z ''odnosom ni nič narobe'', četudi sem jaz čustvena razvalina po mnenju tistega, ki podaja mnenje), ampak je zelo očitno dejstvo. Če po tem času res seksata dvakrat dnevno, potem je zelo jasno, da fanta zelo privlačiš, da si mu zelo zanimiva, da ima seks s teboj zelo rad ... (moja ''statistika'' ni niti slučajno blizu tvoji in niti ne vem, kje si našla vzporednice) ... ti moraš imet pa zelo velik problem.

emanuela: Ne vem, kateri si odgovarjala - meni ali Nuši90, ampak pri meni ni čisto tako. Seks me pomiri, ker mi je nekakšno zagotovilo, da je vse okej, to je res, ampak hkrati me sprošča seks kot tak. Vedno znova sem nad seksom s svojim fantom prav ... navdušena ( ) in potem se mi začno vsiljevat misli, da če bi nama bilo res obema enakovredno lepo med seksom, bi on tudi želel vsaj toliko seksa kot jaz ... racionalno vem, da mora on bit sproščen, da lahko uživa v seksu (pod stresom nima libida), ampak ker mene seks tako sprošča in pomirja, mi nekako podzavestno ne gre v račun, da je on drugače ''sprogramiran'' ...

[*Lani*]

MarijaNana, iz napisanega se vsaj meni zdi, da tvoja težava izhaja iz tega, da si, kot si napisala, bila vzgajana v družini, ki je prisotnost in količino spolnosti predstavljala kot zelo pomemben del odnosa, pri tem pa verjetno zanemarila poudariti skladnost, sprejemanje in razumevanje različnih spolnosti, vključno z manj pogostimi željami po spolnih odnosih in celo aseksualnostjo, obenem pa si kot vsi mi odraščala tudi v družbi, v kateri dominira ideja, da se moraš počutiti kot da je s tabo kaj narobe, če si ženska, s katero si partner ne želi stalnih spolnih odnosov, ali če si moški, ki si s partnerko ne želi stalnih spolnih odnosov. Kot da družinsko in družbeno prepričevanje, da je prisotnost in količina spolnosti pokazatelj ljubečega odnosa, ne bi bilo že samo po sebi dovolj, si v prejšnji zvezi bila prevarana, kar je verjetno samo še potenciralo tvoje strahove v povezavi z razmerjem med spolnostjo in ljubeznijo.

Ni težko zaključit zakaj bi lahko bilo tvoje razumevanje tega, da imamo ljudje različne želje po spolnosti, a da zaradi tega nimamo nič manj ali bolj ljubečih odnosov, izključno teoretično in ne tudi praktično. Na srečo to, da je tvoje razumavenje vsaj teoretično, pomeni, da zelo verjetno lahko postane tudi praktično, če ne drugače, pa tako, da se potrudiš se izpostaviti čim več vsebinam, ki ti teorijo približajo, te nanjo navadijo, poskrbijo, da ti začne z izpostavljenostjo delovati naravno, znano, udobno in ne samo kot zaporedje besed, temveč kot občutek. Vsaj jaz še nikoli nisem pridobila teoretičnega razumevanja, da nek moj občutek izhaja iz priučenih predsodkov brez, da bi sledilo tudi praktično razumevanje in bi se občutek s časom popolnoma razbilinil. Včasih se kar tako, brez kakršnegakoli zavestnega truda, enostavno zato ker sem spoznala novo dejstvo. Včasih zahteva še nekaj učenja, branja, pisanja, razmišljanja, opazovanja, gledanja ali pogovarjanja, da se na spoznano dejstvo navadim in se dobro spoznam tudi z vsemi njegovimi implikacijami. A se vedno, zares vedno, zgodi.

[MarijaNana]

*Lani: Hvala! Tvoja razmišljanja (kolikor sem jih brala) so mi zelo blizu. Res je, moji starši so sicer imeli lep, lahko bi rekla celo ''harmoničen'' odnos, ampak zdaj (po predavanjih feminističnih in queer študij) toliko bolj vidim, da sta nekako ''zataknjena'' v konvencionalne družbene mreže, ki ju določajo kot par, pa tudi kot posameznika. Rekla bi, da relativno izrazito delujeta po principih družbenih spolov, ki jima družbeno-pogojeno pripadajo; edino odstopanje je, da je mama vedno več delala kot oče, njuna notranja dinamika (notranja partnerska dinamika predvsem) je izrazito konvencionalna. Ker so vse te konvencije vsaj posredno vezane na spolnost, se mi zdi slika kar jasno razvidna, ja.

Pretekla izkušnja je gotovo vplivala, samo sama ne znam naredit jasne povezave - imaš ti kako idejo o tem, kako natančno bi se to lahko povezovalo (tvoje dosedanje analize so mi zelo blizu, res) ... morda še nekaj podatkov: varana sem bila sedem mesecev, kar sem tudi sumila, fant pa je vztrajno zanikal. Po koncu zveze sem se z istim fantom večkrat spustila v spolni odnos, ker sem upala, da bo preko spolnega odnosa spet obudil čustva do mene. To se ni zgodilo, zveza pa je dokončno razpadla tako, da on niti spolno ni več želel občevat z menoj. (Pa tudi kako drugače ne.) Misliš, da bi lahko šlo za nekakšen podzavestni strah, da ko se ''konča'' spolnost, se konča vsako upanje na ljubezen? Se pravi, da vsako situacijo, ko partnerju ni do spolnosti povezujem prav s temi dogodki? Zanimivo, tega sem se šele zdaj domislila ... hvala, da si spodbudila moje razmišljanje ...
Še en detajl: po tem odnosu sem najprej iskala fizični stik (na hitro sem se poljubljala (ne pa tudi seksala) z več osebami), nato pa nenadoma več mesecev sploh nisem prenesla nikakršnega dotika. Na neki točki so se mi ljudje uprli, ob dotiku mi je šlo na bruhanje. Prenesla pa nisem niti objemov, niti naključnih dotikov ... ničesar. Kot da bi bila spolno nadlegovana/zlorabljena, kar sem (na nek način) morda tudi res bila, oz. sem tako dojemala lastno ''prodajanje'' in ne ''podarjanje'' temu fantu ...

Kar zadeva teoretsko dojemanje situacije: mislim, da je problem predvsem v tem, da je to teoretsko poznavanje okrnjeno; namreč - sama nimam niti v teoriji razčiščenega vsega, kar se mi je v tistem obdobju dogajalo (precej reči sem potlačila), nekaterih reči mi fant nikoli ni zares povedal/priznal, razhajala sva se dolgo, ne da bi razčistila reči/dala vse dogodke na mizo.

Teoretsko torej razumem vse o tem, kako lahko depresija, stres, tesnoba ... vplivajo na spolnost. Tudi to razumem teoretsko, da imamo posamezniki različen libido in da le-ta ni povezan z biološkim spolom. Razumem tudi mehanizme frustracij, ki jih ima moj fant.

Ne razumem pa (oz. nimam dovolj jasno opredeljeno) vsega, kar sem mi je dogajalo v tistem obdobju ... in težko usklajujem to pomanjkljivo in tisto bolj celovito teoretsko znanje; posebej zato, ker čustveni odziv zaostaja in zlasti ta ni bil nikoli predelan ustrezno.

[tenisac]

MarijaNana, kok si pa stara, če ni skrivnost?

[MarijaNana]

^^ Ne vem čemu bi bil to kakorkoli pomemben podatek. Dovolj sem stara, da živiva s fantom na svojem in premlada, da bi lahko kupila svoje stanovanje.

[Nuša90]

Pozdravljena ponovno Marijanana
Najbrž imaš prav in imam res napačen odnos do seksa. Ampak naj te nekaj vprašam. Če se ne motim si rekla da seksata tam 2x na teden in ti bi rada da bi seksala več. Kaj pa narediš da si mu po vsem tem času še privlačna?
Napisala si da mu morem biti pa res privlačna in zanimiva da seksava dvakrat na dan. In res sem mu Ker zelo rada seksam in ker ne bi rada da ugasne iskra in strast v najinem razmerju se trudim. Ponavadi je dovolj da ga pričakam ko pride iz službe v novih petkah in parfumu ali pa da se čisto enostavno uredim.Pa ne da bi ga motilo da ne bi bila namazana važno je to da on ve da se trudim zanj. Saj veš kako je na začetku vsake veze punce porabimo ure da se uredimo, ko pa enkrat vemo da je to to in pristanemo skupaj nekje na svojem pa se nehamo trudit. Mislim da želi veliko žensk več seksa v svoji vezi pa se nič ne potrudijo, mislijo da je to pravica ki jo dobiš ko si v vezi da lahko seks zahtevaš kadar želiš. Pa ni tako za seks za strast se moraš trudit vsak dan tudi takrat ko ne seksaš. Verjamem da me tudi moj ne bi dvakrat na dan, če bi prišel iz službe in me zagledsl v trenirki, z neurejeno pričesko, slabim zadahom in celo kolonijo mazoljev po obrazu. Predlagam ti da svojemu pokažeš koliko ti je do seksa, da se urediš, da si sexi, če ne za njega pa zase. Lep pozdrav pa brez zamere.

[MarijaNana]

^^ Česa bolj butastega (in plitkega) pa res že milijon let nisem prebrala.

Moj fant ima nižji libido, kadar je pod stresom in/ali se počuti depresivno. (Kar je normalno in meni je to racionalno jasno.) Jaz imam težavo s tem, da zaradi preteklih izkušenj povezujem št. spolnih odnosov s čustveno predanostjo.

Ne eno, ne drugo nima nič opravit s petkami. Ali mejkapom. Ne o enem, ne o drugem nisem tu nič pisala in predvidevat, da sem doma zanemarjena v razvlečenih cunjah, moj pa v službi, je precej ... no, drzno. (In - FYI - narobe.)

V bistvu ... kar zadeva to temo: hvala Lani, da me je spodbudila k razmišljanju, sva o tem s fantom še precej govorila, jaz sem tudi še malo premišljevala o mehanizmih, ki pri meni sprožajo te občutke ... upam, da imaš prav in bodo čustva novim vedenjem (na že prejšnja) pač sledila.

[Nuša90]

Sem pač plehka in butasta, nič ne morem če to vse sem. Lahko vsaj rečem da sem v srečni in zadovoljivi vezi in sem pač mislila da ti bom s svojim razmišljanem kaj pomagala.Tako kot je ena napisala teorijo obvladaš prakse pa pač ne. Pa lep pozdrav.

[MarijaNana]

A v srečni in zadovoljivi zvezi si, če svojemu partnerju težiš (in zgoraj si napisala, da je to problem), če en dan samo enkrat seksata ali pa sploh ne. A v srečni in zadovoljivi zvezi si, če si moraš nadet petke in se naparfumirat, ko doma čakaš, tvoj partner pa dela? Jah, če je to tvoja definicija ... pač je.

In reči si malce pomešala; jaz obvladam teorijo v smislu, da v teoriji razumem, da nimajo vsi ljudje na svetu enakega libida ter da na nekatere stres močno vpliva, me pa čustveno še vedno vznemirja, če kdaj seksava manj kot kdaj drugič, ker na čustvenem nivoju(!) to povezujem s tem ali sem mu ali mu nisem privlačna itd. Pa ne, ne težim mu s tem, ampak se pogovarjam o svojih občutkih, od kje izvirajo ipd.

In tvoj odgovor/nasvet, da naj bi si nadela petke in se natupirala vsako jutro preden se fant sploh zbudi, kaže na to, da ti ne razumeš tega, da količina seksa (v mojem primeru) ni povezana s tem ali sem fantu privlačna ali ne. In moj problem ni v tem, da bi bila premalo privlačna dejansko, ampak v tem, da ne znam sprejet, da jaz nimam nič opravit s tem, da libido mojega fanta varira ... s takim ''reševanjem'' težav samo kažeš, kako si nesamozavestna in neprepričana vase in svojo lastno privlačnost: če moraš medse in fanta vedno postavljat neko fasado in se ti zdi v odnosu ta fasada celo bistvenega pomena, potem nekaj definitivno(!) ni v redu s tvojim odnosom. Same do sebe, tebe do fanta in fanta do tebe, če ti ne da jasno vedet, da ga bolj kot parfum privlači tvoj naravni vonj in bolj kot puder tvoje pege/znamenja na obrazu/rdečica ... karkoli že. In še to: očitno imata zelo značilen hierarhičen odnos; on dela, ti ga doma čakaš, on pride, ti se mu nastaviš, on si te vzame ... pač, deluješ kot ena taka lutkica. (Lutka za seks.)

In še enkrat: ne, ne hodim okoli v razvlečenih cunjah, z neumitimi lasmi, nisem predebela, mozoljava, zamaščena ... nič takega. Moj problem je - kot je že bilo ugotovljeno - nekje čisto drugje.