Neodobravanje zveze

[Petrushka]

Problem je sledeč... Pred nekaj meseci sem spoznala fanta, v katerega sem se zaljubila skorajda na prvi pogled. V bistvu sva se dvakrat dobila na pijači, sem pa ga poznala že od prej na videz, a se leta nismo videli, on pa se me od prej ni spomnil (verjetno je razlog to, da je med nama 9 let razlike). No, ko sva se prvič dobila, mi je bil všeč tako vizualno kot karakterno, saj sva se v pogovoru lepo ujela in se ure pogovarjala brez da bi nama zmanjkalo zanimivih tem. Ko sva se dobila drugič, se mi je zdelo kot da ga poznam že celo večnost, pa tudi neka domačnost je zavladala med nama, saj sva doma iz bližnjih krajev, a zdaj živiva v drugem kraju (on dela, jaz pa še študiram). Takrat je med nama tudi preskočila iskrica, tako z moje kot z njegove strani. Od tiste noči se štiri mesece videvava (jaz sem večinoma pri njemu). Do pred kratkim med nama niso bile dorečene stvari, pred kratkim pa sva načela temo o naju... Če je tole med nama kaj resnega, kaj si predstavljava pod resno zvezo ipd.

Problem je v tem, da ga moja družina ne bi sprejela, vsaj ne kot mojega partnerja, saj njegova preteklost ni najbolj običajna in brezmadežna. (to sem o njem izvedela od bližnjih zatem, ko sva se že nekaj časa videvala) Ko pije namreč postane impulziven, nagle jeze (čeprav sama tega še nisem izkusila na lastni koži), naj bi bil tudi agresiven, ampak to so govorice, ki niso nujno preverjene oz. odraz resničnega stanja. Je pa res, da so mi te govorice prišle na uho od meni blizu oseb, zato bi težko rekla, da so te govorice zrasle na njihovem zeljniku. Ko sem to slišala, sem bila v razcepu in zmedena, a sem se odločila, da mu dam priložnost, da mi pokaže kakšen je v resnici, kar pa zahteva svoj čas, saj redko kdo pokaže svoj pravi obraz že po parih mesecih zveze. Do zdaj sem ga že nekajkrat videla v pijanem stanju, a ni bilo nobenih problemov. Sicer ne pije pogosto, a ko kaj spije ponavadi ni samo ena ali dve pijači.

Kar se tiče razlik med nama - on je že zaposlen in ima solidno plačo, jaz še študiram. Resda obstaja malo večja starostna razlika med nama, a se mi ne zdi, da bi bila opazna - ne vizualno in ne v razmišljanju, čeprav je logično, da je on dal v življenju že več skozi kot jaz. Leta niti ne predstavljajo neke ovire za moje starše, večji problem je to, da je doma večkrat že delal probleme (govori se, da naj bi šlo za nasilje v družini, z njegove strani, saj naj bi ustrahoval starše tako v verbalnem kot fizičnem smislu). O tem se nisva še nič pogovarjala, ker ne vem kako naj sploh začnem... Včasih ko se glede kakšne stvari ne strinjava, reče v hecu da bi mi moral eno prisoliti, a ker je že od začetka imel drugačne vrste smisel za humor, me to ni toliko motilo in me tudi zdaj ne, seveda če kaj takega ne bo dejansko realiziral. Starši sicer ne vejo, da sva skupaj in da razmišljava o selitvi na svoje, česar v bistvu sploh nisva načrtovala, a je pri obema naneslo tako, da se morava izseliti iz trenutnih stanovanj, a če bi jima povedala, bi najverjetneje močno nasprotovala. Mami sicer nekaj sluti, saj me včasih v hecu vpraša, če ji ne mislim predstaviti svojega fanta, enkrat pa mi je malce po ovinkih povedala (ko je ugotovila, da obstaja povezava med mano in njim, saj se govorice hitro širijo), da naj pazim koga bom izbrala za partnerja, sicer si lahko uničim življenje. Tukaj ji dam prav, a glede na to, da je on vredu fant in da ga ne morem odpisati, če je med nama zaenkrat še vse normalno, se mi zdi, da pretirava.

Se je katera od vas kdaj znašla v taki ali podobni situaciji in kako ste rešile problem? Bojim se, da če se bova preselila na svoje, da mi doma ne bodo želeli financirati najemnine. Sama sicer prejemam štipendijo, ki bi zadostovala za najemnino in še za osnovne stvari poleg študentskega življenja, a bi verjetno morala začeti tudi delati zraven, kar pa si v prihodnjih dveh mesecih nikakor ne morem privoščiti, ker imam za opraviti dosti izpitov, da naredim pogoje in ne izgubim štipendije. Nočem pretrgati vezi s starši, če bi izvedeli za naju in mi postavili ultimat, a obenem tudi njega nočem izgubiti. Kaj bi drugi naredili na mojem mestu?

[jullia_]

Ne ga srat. Ti se misliš vselit skupaj z nasilnim alkoholikom, skrbi te pa več ali manj samo to, da ti starši ne bodo najemnine financirali?

Sicer pa, če se res tako ljubita, bi verjetno lahko on pokril stroške stanovanja za prva dva meseca, pa si ti pač po koncu izpitov najdeš službo. Saj je redno zaposlen. Razen, če celo plačo za alkohol pogoni.

[purple_rain]

Ne ga srat. Ti se misliš vselit skupaj z nasilnim alkoholikom, skrbi te pa več ali manj samo to, da ti starši ne bodo najemnine financirali?

Dober povzetek.


Govorice imajo pogosto za "podlago" resnične dogodke - in če so del govoric nasilništvo in alkoholizem..jz bi bežala stran.

[*mala*]

Js bi ga pa takoj povprašala o tem nasilju doma. Dobra si, da si lahko tiho glede tako pomembne zadeve. Al ti je kar vseeno? Po takih govoricah bi bila razlaga teh govoric predpogoj za razmerje.

Imam občutek, da boš čez par let ena tistih, ki vsak teden padejo po stopnicah Ampak ej, če te ne moti, mene tud ne zate.

[Petrushka]

Ne ga srat. Ti se misliš vselit skupaj z nasilnim alkoholikom, skrbi te pa več ali manj samo to, da ti starši ne bodo najemnine financirali?

Sicer pa, če se res tako ljubita, bi verjetno lahko on pokril stroške stanovanja za prva dva meseca, pa si ti pač po koncu izpitov najdeš službo. Saj je redno zaposlen. Razen, če celo plačo za alkohol pogoni.

Ne skrbi me samo najemnina, pač pa tudi odnos s starši in odnos njih do njega, čeprav se zavedam, da njihovega mnenja ne bi mogla spremeniti, a dejstvo je, da imajo napačno sliko o njem, ker je sicer umirjena in vredu oseba.

[*mala*]

Hm, ti misliš da ga po parih mesecih dejansko tako dobro poznaš, da lahko rečeš kakšen je, ko konkretno pijan in kakšen ko je doma med svojimi starši. Lahko se samo kontrolira sedaj, ko je s tabo, to še ne pomeni da ne bo prej ali slej se ponovilo kaj agresivnega z njegove strani

[Lilah]

Moja prijateljica ima še hujši primer tipa, ki se ukvarja s preprodajanjem ne vem česa (pač ponaredki al ne vem kaj vse, tudi avti, polovico ji je verjetno prikril), jo ponižuje doma in pred frendi, še do njenih prijateljev (tudi mene) se obnaša kot da smo vsi drugi nižje od njega, on pa ne vem kaj, v bistvu pa ima narjeno samo oš, ona pa fakulteto. In ni edini primer. No, pri vama je sicer zgodba mal drugačna, ampak mislim da boš težko uskladila dva svetova kot sta tvoji starši in on, pa tudi nase glej, da ti ne bo žal čez leta.
Aja, a smem vprašat koliko si oz. sta stara?

[Petrushka]

Jaz 22, on 31.
*mala*, saj ne trdim, da ga poznam do zadnje potankosti, v to ne moreš biti prepričan niti po parih letih zveze ali celo zakona. Tisti, ki so res agresivni in nimajo nadzora nad sabo in svojimi dejanji, se ne kontrolirajo. Do mene se obnaša normalno, tudi ponižuje me ne kot je ena omenila en drug primer.

[purple_rain]

Do mene se obnaša normalno, tudi ponižuje me ne kot je ena omenila en drug primer.

Ne še. Oz., upajmo, da ne pride do tega.

Včasih ko se glede kakšne stvari ne strinjava, reče v hecu da bi mi moral eno prisoliti

Ti pa "v hecu grozi" - jz česa takega nikoli ne bi razumela kot hec, sploh ne z govoricami, ki krožijo o njem.

[jullia_]

Ne ga srat. Ti se misliš vselit skupaj z nasilnim alkoholikom, skrbi te pa več ali manj samo to, da ti starši ne bodo najemnine financirali?

Sicer pa, če se res tako ljubita, bi verjetno lahko on pokril stroške stanovanja za prva dva meseca, pa si ti pač po koncu izpitov najdeš službo. Saj je redno zaposlen. Razen, če celo plačo za alkohol pogoni.

Ne skrbi me samo najemnina, pač pa tudi odnos s starši in odnos njih do njega, čeprav se zavedam, da njihovega mnenja ne bi mogla spremeniti, a dejstvo je, da imajo napačno sliko o njem, ker je sicer umirjena in vredu oseba.

Mja, iz tvojega prvega posta ni razbrati, da bi bila ti sama tako prepričana o tem, kakšne je prava slika.
V bistvu celo priznavaš, da po štirih mesecih ne moreš človeka tako dobro poznat, ker traja dlje, da pokaže svojo pravo naravo (Ko sem to slišala, sem bila v razcepu in zmedena, a sem se odločila, da mu dam priložnost, da mi pokaže kakšen je v resnici, kar pa zahteva svoj čas, saj redko kdo pokaže svoj pravi obraz že po parih mesecih zveze. ).
Hkrati si se pa pripravljena po štirih mesecih vselit skupaj z njim. A se ti zdi to logično?

Jaz mislim, da ti nisi tako ravnodušna do teh govoric, kot nas boš zdaj poskušala prepričat, ker boš zaradi naših odgovorov pričela tipa branit. To je zelo pogost pojav na forumu.
Ampak v prvem postu nikjer ne pišeš, da govoricam ne verjameš. Pišeš, da zaenkrat do tebe še ni nasilen in da mu boš dala priložnost. Kar pomeni, da se na nekem nivoju zavedaš, da ljudje govorijo resnico. Nespametno od tebe, če boš to ignorirala.
Ne pravim, da ga kar pusti, ampak ne moreš pa začet živet s človekom, ne da bi se o tem pogovorila. To ni malenkost.

[Petrushka]

Ti dam prav, saj sem napisala, da sem v razcepu. Branim ga lahko samo do te mere kot ga zaenkrat poznam, dlje ne morem iti. Vseliti se mislim skupaj z njim predvsem zaradi tega, ker bi naju oba prišlo poceni, pa še dokaj veliko stanovanje bi imela, drugi razlog pa je ta, da bi ga lahko na ta način bolje spoznala, odkrila njegove slabosti in videla, ali gre za take slabosti, ki bi jih lahko tolerirala ali gre za take, ki jih ne bi dopustila. V tem primeru bi se pač umaknila in preselila drugam.

[Jochie]

punca, ne se špilat...ok, da je agresiven, ko je pijan, naj bo, čeprav sem ful proti temu...ampak da ustrahuje (morda tudi pretepa) lastne starše, pa tak človek ni vreden, da ga pes poščije, kaj šele da nogo dvigne...

bejži stran, da ne boš kakšen šamar fasala!

[Petrushka]

Tole s starši se mi zdi v bistvu najmanj verjetno (ne me narobe razumet, ne poskušam branit tega če bi bilo res da to počne). Glede agresivnosti v pijanem stanju bi še verjela, ker ga je dejansko lahko kdo videl kje, ampak glede ustrahovanja in tepenja staršev pa ne nujno, ker tudi sosed ne more vedeti kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami. Tudi njegovi starši naj bi bili neuravnovešeni oz. čustveno labilni in verjetno iz tega izhajajo kakšne travme, ne vem, samo sklepam, ker ga še nisem povprašala o tem. Vem da bo nekdo, ki ima že v otroštvu probleme s psiho, težko kdaj drugačen, a po drugi strani si želim vsaj izvedeti njegovo plat, pa ne vem kdaj in kako začeti ta pogovor. Ne vem kdaj bi bil primeren trenutek, da ga ne bi s tem slučajno razjezila, čeprav bi to samo pokazalo na to, da je očitno nekaj resnice v tem kar kroži o njem. Druga stvar pa je, da mu ne morem izdati kdo mi je to povedal, ker bi s tem lahko povzročila kakšne zamere.

[jullia_]

Glede na to, da praviš, da ga tvoji starši ne bi sprejeli, ker vedo, kaj se govori o njem, je stvar očitno dovolj na široko znana, da ne moreš nikogar v težave spravit, ker itak ogromno ljudi govori o tem.

[Petrushka]

To je res, ampak nočem, da ima on potem takem odpor do mojih staršev še preden bi jim povedala da sva skupaj in bi se počutil nelagodno, ker bi vedel, da ga ne sprejmejo, vsaj ne kot del naše družine (čeprav nisem to izvedela od staršev, ampak od nekoga drugega).