Ne morem preboleti pretekle izkušnje

[Oblomov]

Živjo. Pred tremi leti je bila moja zveza s fantom, s katerim sva zdaj skupaj že skorajda sedem let, v krizi. Začela sva delat, nič se nisva videla, on je bil depresiven, kazal ni nikakršnega zanimanja zame ali najin odnos, čeprav imava sicer ogromno skupnega in se oba v splošnem trudiva, da delava na odnosu. Tisto je bila ena in edina res velika kriza v odnosu. Tedaj sem se zaljubila v nekoga drugega, osebo, s katero sem tedaj skupaj delala. Fantu sem to povedala in bil ni niti malo ljubosumen. Jaz sem se ogromno obremenjevala tedaj, da se mi je to zgodilo, nisem pa, razen tega, da sem sodelavcu - delala sva samo projektno, ne stalno - po končanem projektu povedala, kako sem se počutila - ne z razlogom, da bi kaj imela, enostavno moram vedno biti z vsem vedno 'na čistem'. Nikoli se ni nič zgodilo med menoj in to drugo osebo, razen seveda mojih čustev. Sama vem, da se je to zgodilo, ker sva bila s fantom v krizi, je bil on tako odtujen in hladen in depresiven, ta sodelavec pa popolno nasprotje (energičen, vedno nasmejan, dobre volje, šaljiv ...), nikoli si nisem delala utvar, da bi bil ta sodelavec lahko kaj drugega kot znanilec tega, kaj mi v odnosu manjka ... značajno je oseba, ki me sploh ne zanima in ga ne bi mogla cenit in imela nisva nikoli praktično nič skupnega, niti me ni nikoli zanimal na ta način, da bi ga želela kakorkoli zares spoznat. Samo privlačila me je njegova energija, to je vse. Od takrat te osebe niti nisem več videla, razen res redko in mimobežno, zdaj pa se obeta, da bom, spet zaradi službe, morda nekajkrat v kontaktu z njim (ne bova pa delala skupaj ali karkoli) in sem se spomnila tega, ker me je, v resnici, vedno žrlo. Grozno se mi zdi, kar se mi je zgodilo in se čutim obupno krivo, sploh ne vem, kako naj grem preko tega. Verjamem/vem, da sem fanta na ta način čustveno varala, da bi jaz ne prenesla, da on to naredi meni in počutim se kot res slaba oseba. Fantu za to v bistvu ni mar oz. pravi, da povsem razume, zakaj se je to zgodilo, da to vidi kot kako drugo čustveno reakcijo, recimo jezo, zamero, žalost ... da ne dela take razlike, ker jaz nisem nikoli nič naredila v zvezi s temi čustvi, ki sem jih takrat imela. Meni to v resnici nič ne pomaga, ker je to moj problem, sama zelo resno jemljem take stvari in si tega ne morem in ne morem oprostit. Moj fant je sicer krasna oseba, super se ujemava, res se imava zelo rada in na sploh razen te krize nisva imela v teh skoraj sedmih letih kakih daljših težavnih obdobij, razen pač kakšnih prepirov ipd., ki so seveda normalen del odnosa ...
Kako it preko tega? Kaj naj naredim, da se ne bom tako počutila? Takrat sem se počutila krivo in zdaj se tudi za nazaj počutim krivo, nisem pa nikomur nič prikrivala, res je bilo samo čustvo kot kako drugo, ki je imelo, po mojem, tudi jasne vzroke (oddaljenost, fantova depresija, nisva imela časa zase itd.)
Se je komu zgodilo kaj podobnega? Ne morem mimo tega in se res počutim kot totalno shitty person.

[Ananhas]

Mene je bolj kot tvoje sekiranje glede tega (ki je, po mojem mnenju, pretirano), zmotilo, da je tvojemu tipu čisto vseeno.

[hayley]

Hm..si stoprocentna, da želiš bit v zvezi s sedanjim fantom? Js si ne predstavljam kako to deluje, da si vmes zaljubljen v nekoga drugega. Pri meni je bila situacija s prvim fantom, da je bilo že več mesecev skoraj vse narobe in sem hotela končat in potem, ko mi je en drug ratal zelo všeč sem pač vidla, da je to zadnji znak, da moram zaključit in tudi sem.

To, da je tvojemu tipu vseeno, se mi pa tudi ne zdi niti najmanj normalno. Mene bi to ful odbilo od vsega.

[Oblomov]

Ananhas: To, kako vseeno je bilo njemu - ali kako je vsaj kazal, da mu je vseeno - je mene tudi vedno obremenjevalo, ja. Ampak on to pojasnjuje s tem, da ne vidi teh čustev kako drugače kot kakih drugih ... recimo kot če bi bila jezna na nekoga, ne bi se pa recimo maščevala ipd. V bistvu se mi zdi, da sem razvila ta čustva nekako kot da bi 'testirala' kako bo reagiral, a bo končno naredilo neki klik pri njem ali ne ... samo je bil res povsem otopel takrat.

hayley: No, to je nekaj, kar se je zgodilo pred tremi leti - v bistvu tremi in pol - in ja, seveda želim biti s svojim sedanjim fantom. Tudi takrat sem si želela biti z njim, sem bila pa obupana, ker mi ni kazal nobenih znakov ljubezni, ni se trudil za najino zvezo, čisto se je odklopil od mene ... ampak sva delala po tem na tem, najina zveza zdaj ni v nobeni krizi, od takrat tudi nikoli ni več bila (no, pa ne pravim, da se nisva nikoli več skregala ali da ni bilo kakšnih težjih dni, seveda) in zdaj je vse v redu. Samo jaz se čutim krivo še vedno, zdi se mi, da sem umazala, kaj imava.

[Ananhas]

Ja, depresija gotovo lahko kar precej vpliva, da je nekdo pasiven glede odnosa. Samo sedaj ni depresiven, pa vseeno ne čuti nobene ogroženosti? Ker ne vem, ponavadi če ti je do nečesa in obstaja možnost, da ti bo to odvzeto, občutiš vsaj malo ogroženosti.
Če bi ti zaradi te zaljubljenosti (hipotetično) končala odnos, bi se on enostavno strinjal?

V glavnem ne vem... mogoče pa je samo zelo zrel glede pogleda na take stvari in bolj racionalen.

Vem pa, da bi mene zmotilo, če bi bila v takem položaju. Ne rečem, da mora bit nekdo zdaj ljubosumen za vsako stvar ampak vsaj malo pa mislim, da je normalno v taki situaciji. Ker je osebi pač mar, da odnos obstane. In bi se resno zamislil, kako izboljšat odnos itd.

[hayley]

Hm..pejta k kakšnemu terapevtu? Samo eno je, da ti je nekdo lih malo simpatičen, všeč, drugo, da si zaljubljen, vsaj pri meni je slednje tako intenzivno, da ne bi mogla bit skupaj z nekom drugim istočasno. Js bi v takem primeru, da bi se v drugega zaljubila, zaključila, ker bi mi bilo preveč bedno vse skupaj in ne bi hotela imeti takšne zveze. Ampak ok, to je samo moje mnenje.

[Oblomov]

Ananhas: Samo zakaj bi zdaj čutil ogroženost? Saj od takrat nikoli ni bilo nobene podobne situacije, nimava nobene krize v odnosu, med nama je vse v redu, nobenega razloga nima, da bi se čutil ogroženega v tem momentu. Mene je krivda za nazaj popadla ... edino to. Ali misliš za nazaj? Da za nazaj pomisli in se čuti za nazaj ljubosumnega? Ne vem, kako je to takrat dojel ... no, saj pravi, da mu ni bilo vseeno in mu je bilo tudi hudo zaradi tega, ampak ni tega kakorkoli pokazal in ni ga skrbelo, da ga bom pustila zaradi tega - saj to tudi nisem nikoli rekla, da bi hotela ... Mislim, da on ni videl te možnosti, da bi končala, jaz pa sem v tistem času na to morda res kdaj pa kdaj pomislila - da bi končala - ampak ne zaradi zaljubljenosti (in tudi ne bi nič poskušala s tistim sodelavcem, ker, kot pravim, sem vedno vedela, da ne bi imela nikakršne možnosti za kakršnokoli odnos - niti prijateljski ne), ampak zato, ker sva takrat res imela težave, ki so se pa kasneje razrešile, ker sva po tistem napetem obdobju začela delat na odnosu ...

hayley: Ampak saj ZDAJ ni nič narobe. Jaz ne morem preko občutkov krivde. Najin odnos je zdaj super, to je vseeno že res 3,5 let nazaj, ni ravno kot da je 3,5 mesecev ... A pa bi zaključila tudi, če bi vedela, da s to osebo, v katero si zaljubljena, nič ne moreš imet, da je oseba, ki ti ne bi mogla biti zares všeč in je ne bi mogla imet rada? Jaz sem vedno vedela, da tega sodelavca ne bi mogla imet rada, no. Samo ta neka iluzija je bila o njem - zaljubljenost ni ljubezen in tudi v tistem času sem imela ljubezen do svojega fanta, ni nikamor šla, samo ni bila tako na površju zaradi vseh okoliščin. Tudi če bi takrat končala zvezo, bi mi bilo grozno. Vem, da me je prijatelj spraševal, če bi končala odnos s fantom, pa sem govorila, da si ne znam predstavljat življenja brez njega ... Nikoli nisem nehala imet rada svojega fanta in vanj se zaljubim vedno znova. Tisto je res bila reakcija na tedanje okoliščine. Ampak se zato ne čutim kaj manj krivo, seveda. Jezna in razočarana sem nad sabo, da se mi je to zgodilo, zdi se mi, da sem fanta izdala s tem.

[Ananhas]

Razmišljala sem na način, če bi se zadeva sedaj ponovila (hipotetično) kako bi se on odzval sedaj. (pa to, da boš v bližini te osebe spet)

Mislim, da je tako intenziven občutek krivde pri tebi neracionalen, glede na to, da praviš, da je bila ta "zaljubljenost" le posledica odsotnosti čutenja ljubezni in pozornosti s fantove strani, v tistem obdobju.
Drugo je, če bi bila ti iskreno zaljubljena v tistega tipa in bi te prevzel v celoti - ja, potem bi razumela, da bi te pekla vest po 3 letih še vedno.
Tako pa mislim, da je glede na to, da praviš, da je med vama s fantom vse v najlepšem redu sedaj, čas da pustiš to v preteklosti, kamor spada.

V bistvu bi tudi tvoj fant lahko občutil krivdo, da se takrat ni "boril" zate in odnos. Ali jo? Oba sta na istem na nek način.

Mislim, da se morata še enkrat iskreno pogovorit in it naprej, ter se ne (pri sebi) obremenjevat s tem slabim obdobjem vajine zveze.

[Led Zeppelin]

Pomoje se samo bojiš da se bo kdaj spet zgodilo tisto stanje s tvojim tipom, in boš klecnila.

Pač, stabilnost, toplina, in takšne stvari so tudi del ljubezni.

Pomojem ti logika pravi da moraš bti s tem tipom ker sta toliko časa skupaj in imata svojo verzijo ljubezni, telo ti pa pravi malo drugače. To ni to, zato se pa igrajo take misli.

[Oblomov]

Ananhas: Če bi se kaj takega ponovilo, bi se, po mojem, samo v podobnih okoliščinah v odnosu, ki se pa niso ponovile, ker se oba trudiva, da se ne bi. Poleg tega je takrat bilo to samo še eno breme zame, nek pokazatelj, da nekaj ni v redu v odnosu, nisem imela želje, da bi kaj imela s to osebo. Po mojem bi se v podobni situaciji podobno odzval, iskreno. Pravi, da misli, da to niso bila čustva do te osebe/medosebna občutja, ampak neka moja zasebna čustva, ki niso imela veze s to osebo. Rekel je, da bi se počutil drugače, če bi bil to nekdo, s komer bi jaz imela nek odnos in bi videl, da sva si blizu ali bi videl, da je to neka oseba, ki bi mi lahko bila všeč in bi jo lahko vzljubila. Ta oseba res ni bila taka, je bilo zelo očitno, da ne. Po mojem ima to res nekako razčiščeno, ne vem. Drugače od mene gotovo, no. Krivega, da se ni boril za odnos? Hm, vsekakor bi rekla, da prevzema odgovornost za to, kar se je zgodilo in veliko sva potem oba vlagala v odnos od takrat naprej. Ni pa ravno oseba, ki bi se za nazaj toliko obremenjevala, kot jaz.
V bistvu se strinjam s tem, kar pišeš. Imaš prav.

Led Zeppelin: Ne vem, če te razumem. 'Klecnila' v kakšnem smislu? Nikoli nisem imela interesa biti z nekom drugim, če to misliš. Stabilnost in toplina? Na kaj se to nanaša? Gotovo sta del ljubezni, saj to je bil tedaj problem - da sva imela krizo v odnosu. Ne vem, ne poznam koga, ki ne bi imel nobene krize v dolgoletni zvezi ... je pa bila ta pri nama edina taka daljša, da je trajalo nekaj mesecev, pa bile so res specifične okoliščine. Odnosa res ne bi sodila po tem, kakšen je, ko je v krizi ... pred tem in po tem nikoli ni manjkalo stabilnosti ali topline. Da bi bila s svojim fantom zato, ker sva skupaj toliko časa pač, je pa res zelo zelo daleč od resnice. Z njim sem, ker ne poznam nikogar, s komer bi se lahko tako razvijala in s komer bi si vzajemno lahko tako ogromno dala ali s komer bi se tako ujela. Nikoli nisem imela koga rajši kot njega. Zato se pa ravno čutim krivo, da sem imela kakršnakoli čustva do koga drugega v kriznem obdobju, čeprav vem, da so bila tam ravno kot znak tega, kar mi je takrat manjkalo.

[Led Zeppelin]

Lepo obrazložila, jaz samo sklepam po kratkih informacijah tu.


Potem bi rekel, ne sekiraj se, nič nisi in več kot očitno ne boš storila nič slabega ali napačnega.

Lajf je že dost zakompliciran sam po sebi, ne kompliciraj si ga še sama dodatno.

[Oblomov]

Ja, seveda, razumem. Ja, sama sebe z vsem živim obremenjujem, to pa drži.

[morsko dno]

Vsekakor. Če bi nepremišljeno podlegla zaljubljenosti do drugega in pustila fanta, predtem pa po možnosti fantu skrivala svojo zaljubljenost, bi se morala počutiti krivo, ampak tako pa kvečjemu obratno. Ostala si s človekom, ki je v tistem obdobju tudi rabil podporo. Nisi zbežala od težkega trenutka in izbrala lahko pot.

Sicer mi ni jasno, če si sedaj povedala fantu, da se ti obeta ponovno občasno delo s tem sodelavcem in se tvoj fant ne počuti niti malo ogroženega? Ne izraža prav nobene skrbi, niti posredno, s tem da je bolj skrben in pozoren? To mi je nekoliko čudno.
Depresija zna res močno vplivat na psiho, ampak če sedaj ni več v takšni krizi, bi pa moral pokazati malo več čustev? Ali je pač takšna oseba, ki nasploh ne izraža čustva?
Jaz sem tudi bolj neljubosumna po naravi. Fanta je na začetku zveze to motilo, ampak počasi sem tudi jaz razvila večje ljubosumje in na drugi strani zaupanje, ampak bi se ob takem dogodku počutila vsaj malo zaskrbljeno in to tudi izrazila.