Moja zgodba

[*Žuža*]

Je razlika med kind guy-em in nice-guy-em. Nice guy je tak, ki te bo zasipal s pozornostjo, da se boš res bedno počutila, hkrati pa bo v sebi po možnosti pričakoval, da mu boš to s čem povrnila (ni pa nujno). Njegova pozornost ti bo šla na k***c.
Kind guy bo pa dec s srcem na pravem mestu, o kakršnem govori abby. Se zna postavit za svoje mnenje, pove, da ti obleka ne pristaja, da si na čase tečna bitch , etc.

Odlino si tole zdaj ubesedil. Pozornosti je lahko preveč in lahko hitro izpade zaigrana. Mislim, rečte kar hočete - da ne vemo kaj hočemo, da se igramo igrice - ampak en pocukran sms vsako uro men hitro ubije vse zanimanje za fanta. Pa mislim, da ne samo meni. Pa to zdaj ne pomeni da padam na "bad guy-e" in mi je pa super da me dec ne povoha razen če se mu seksa, me ponižuje in po možnosti še občasno mal "focne" (al kaj je že bil tisti izraz iz druge teme? ).

[dayđremer]

Meni tudi štima ta tvoja razlaga razlike med nice in kind guyem .

V tvojih postih pa se čist najdem omg- kot tista punca, s kolegom (očitno bivšim kolegom) tudi 3 mesce nimava več nobenga kontakta. No, s tem, da je on mene začel ignorirati, ko si je našel kar eno deklino, jaz njega ne in sem mu bla naprej kolegica še pol leta po tistem, ko mi je izpovedal svoja ˝čustva˝ or wtf was it. Zadnjič sem ga vidla po 2 mescih na ulici in je gledal vstran?? Prav..

[*Abby**]

Jaz pa res mislim, da se drugače odzivamo, če nam je oseba zanimiva, privlačna in smo zaljubljene, kot pa če nam je oseba nezanimiva, neprivlačna in nismo zaljubljene ... in količina pozornosti, ki jo fant namenja simpatiji, je gotovo tudi nekako pogojena z značajem. Sem prepričana, da je pa kakšni punci super, če ji fant vsako uro pošlje sms ... meni osebno je bilo super, da sva si s fantom ves dan dopisovala ... je pa res, da nisva pisala zgolj zvezdic in srčkov ...

[delfinchek]

Jaz pa na tem forumu vidim ravno obratno kot pohorc - glede tega, kako punce na forumu dokazujejo, da jih prijazni tipi ne zanimajo. Vse, ki kdaj pohvalijo oz napišejo kaj lepega o svojem fantu, je večinoma povezano z njegovo prijaznostjo. Ponavadi pišejo, kako jih je potolažil, ko so bile žalostne, kako jim je naredil kakšno lepo presenečenje... Nisem še zasledila, da bi kakšna napisala, da je bila žalostna in je fant zadevo ignoriral in šel raje s pijatelji na pir, kot da bi bil ob njej, in ga ima zato zdaj še raje, ker je tak frajer in ni copata. Velikokrat je kakšna punca napisala, da je spoznala fanta in ji je vedno bolj všeč, ker je tako prijazen, pozoren...
Se pa strinjam z Abby, da je pozornost tipa, ki ti ni všeč, blazno zoprna, popolnoma obratno pa je pri tipu, ki ti je všeč.

Sama imam blazno lepe izkušnje glede prijateljev, ki so želeli več. Še posebej se spomnim enega prijatelja, ki mi je pred leti povedal, da sem mu všeč, jaz pa nisem želela več od prijateljstva. Ko sem mu to povedala, mi je rekel, da popolnoma razume in mi želi, da najdem krasnega fanta zase. Po vseh letih sva še zdaj prijatelja, z njim se krasno razume tudi moj fant, jaz pa z njegovo ženo (zgleda, da me je prebolel
).

Tudi jaz sem enkrat enemu prijatelju povedala, da mi je všeč, on ni želel z mano nič več in se še zdaj lepo razumeva.

Je bil pa v mojo najboljšo prijateljico zaljubljen najin prijatelj in ko ni hotela biti z njim, se je najprej skregal z njo, potem pa še z mano, bedak.

[Džeki]

Pohorc je čist prav povedal.

Neznanc, če si že po naravi prijazen nice guy, se ne še načrtno trudit v tej smeri. Ženske nasvete mirno ignoriraj. Kaj pa one vedo o tem, kaj pali pri ženskah, so kdaj pecale žensko slučajno?

Sledi pohorčevim nasvetom in uspeh bo zagotovljen. Potem bo cosmo forum sicer dobil kakšno novo članico, ki bo jamrala, kakšen prasec se igra z njo, ampak to se tebe ne tiče.

Nice guys finish last..ne biti med njimi.

[Speer]

Zanimivo, da smo vsi tipi na isti točki kot pohorc. Bo že res držalo da smo moški lovci. Tisti, ki se od vsakega lova nekaj nauči in se ne zaletava na slepo, kmalu pride do teh zaključkov. Zato se še jaz pridružujem k pohorcu, ker bi identični post skupaj spravil tudi jaz.

Mogoče Abbyjine poste narobe razumem, ker pravi da se zanjo pravila spreminjajo glede na stopnjo privlačnosti (takšne in drugačne) tega osebka... in s tem direktno potrjuje napisano, methinks.

Precejkrat se naredi tud stvar, ki jo posredno omenja pohorc ampak jo je Abby (mogoče načrtno) izpustila. Če že kdo odjebe osebo glede na prvi vtis (neprivlačen, prasec po karakterju..) je za veliko večino ženska drugače. Namreč, tudi če češplji nisi všeč, ker si (po njeno, to in ono) ampak jo s svojim obnašanjem presenetiš izven njenih začrtanih okvirjev, ji precej hitro predstavljaš neki mero misterije. S tem si dosegel, da je ženska začela več pozornosti polagat nate, da si bodisi ponovno potrdi svoje predispozicije ali pa jih znova pretehta. Od tu naprej pa vsak in vsaka ve kako je.

[*Abby**]

Džeki: Ženske vemo, ker vemo, kaj nam je všeč.

Speer: Ne vem, kako si predstavljaš zadevo, ampak pomembno je predvsem to, kakšen je značaj osebe, s katero se spuščaš v odnos. En sms gor ali dol ne spremni veliko in ne - če moški ni zanimiv, se ne bi ukvarjala z njim, pa če je najbolj skrivnostna oseba na svetu.

In kako točno to, da se pravila spreminjajo glede na privlačnost osebe, potrjuje to, da je pomembno zgolj to, da je moški zadržan in skrivnosten, nikakor pa ne sme biti prijazen?

[emanuela]

Pa kakšne ženske si vi to izbirate, da ji najprej niste všeč, potem pa ji z igranjem nekih igric postanete všeč? Je res važno samo to, da dobiš punco namesto tega kakšno "dobiš"?

[pohorc]

To misliš glede zadnjega Speerovega odstavka? Punce ne rabijo biti čisto nič posebne, ker gre za obče človeško stvar. Le redki se zaljubijo na prvi pogled. S tem da to prej velja za moške kot za ženske, ker smo bolj vizualna bitja. Recimo zaljubljenost, ki preide od mržnje do nepredstavljive privlačnosti (ker recimo moški žensko podjebava) je nekaj povsem mogočega. Pa tudi sicer je mogoče s kasnejšim pristopom začetni vtis pri ženski obrniti v čisto drugo smer.

Sam sem imel izkušnjo, ko me je ženska po tem, ko me je nekaj let klicala po vzdevku in od katere nisem nikoli dobil nekega resnega feedbacka, ko sem ji v nekaj minutah v obraz povedal, kaj si mislim o njej in da je ne želim več videti, naenkrat začela klicati po imenu, gledati veliko bolj spoštljivo, obzirno in si na vsak način želela moje družbe. Prav hotela je, da ji nekdo v faco reče, da je neumna, presrana, neresna ženska. S tem da sem potem spet sam zajebal, ko sem ji na posreden način povedal, da je bil moj izbruh pravzaprav posledica frustracije zaradi nje. Takrat je zopet dobila krila in ni mi preostalo druga, kot da jo kenslam iz življenja. Do takšne ženske že ne mislim priteči kot kuža, če jo kdaj srečam na cesti. Še več, niti najmanjše želje nimam, da še kdaj spregovorim besedo z njo. Užaljenost? Ranjen ego? Povsem mogoče, ampak važno, da imam jaz mir. Pa sva xyz ur preživela skupaj, od pijač, sprehodov, partijev, šlatanja, poljubov ...
Še odgovor za tiste, ki se sprašujete, za kakšno žensko je šlo: za takšno, ki si takšne igrice lahko privošči. Ker je dovolj "oh in sploh".

[pohorc]

Še primer iz real lajfa: S kolegom sva enkrat na cesti z avtom pobrala eno kolegico. On je ni poznal. Ker je cinik, je, takoj ko je sedla v avto, porogljivo vprašal: "Zdaj se bo pa kurbe pobiralo po cesti?" Kljub njenemu prvotnemu šoku sta že pol leta skupaj in delujeta prav srečna. Pač prava sta se našla, kljub navidez šokantnemu prvotnemu ovohavanju.

[sirova štručka]

...

[sirova štručka]

...

[CorrectionPen]

To misliš glede zadnjega Speerovega odstavka? Punce ne rabijo biti čisto nič posebne, ker gre za obče človeško stvar. Le redki se zaljubijo na prvi pogled. S tem da to prej velja za moške kot za ženske, ker smo bolj vizualna bitja. Recimo zaljubljenost, ki preide od mržnje do nepredstavljive privlačnosti (ker recimo moški žensko podjebava) je nekaj povsem mogočega. Pa tudi sicer je mogoče s kasnejšim pristopom začetni vtis pri ženski obrniti v čisto drugo smer.

Sam sem imel izkušnjo, ko me je ženska po tem, ko me je nekaj let klicala po vzdevku in od katere nisem nikoli dobil nekega resnega feedbacka, ko sem ji v nekaj minutah v obraz povedal, kaj si mislim o njej in da je ne želim več videti, naenkrat začela klicati po imenu, gledati veliko bolj spoštljivo, obzirno in si na vsak način želela moje družbe. Prav hotela je, da ji nekdo v faco reče, da je neumna, presrana, neresna ženska. S tem da sem potem spet sam zajebal, ko sem ji na posreden način povedal, da je bil moj izbruh pravzaprav posledica frustracije zaradi nje. Takrat je zopet dobila krila in ni mi preostalo druga, kot da jo kenslam iz življenja. Do takšne ženske že ne mislim priteči kot kuža, če jo kdaj srečam na cesti. Še več, niti najmanjše želje nimam, da še kdaj spregovorim besedo z njo. Užaljenost? Ranjen ego? Povsem mogoče, ampak važno, da imam jaz mir. Pa sva xyz ur preživela skupaj, od pijač, sprehodov, partijev, šlatanja, poljubov ...
Še odgovor za tiste, ki se sprašujete, za kakšno žensko je šlo: za takšno, ki si takšne igrice lahko privošči. Ker je dovolj "oh in sploh".

Na podobno foro je kolega dobil "oh in sploh", hard-to-get punco. Najprej se je do nje obnašal tako kot se skoraj vsak tip do take ženske obnaša, t.j. ustežljivo, spošljivo, ritolizniško (pač tako kot mame učijo sinove kako se obnašat do punc, kar je za povprečnega tipa čisto zgrešeno in nima nobene profitabilnosti),... in logično od takega pristopa ni bilo nič, ženska ga je samo vrtela okrog prsta, zanjo je pač bil še eden od mnogih. So se pa kasneje začele stvari začuda obračat v njegov prid. Zakaj?Tip je začel to žensko j#bat v glavo, jo k#rcat, podrejevat, ignorirat in ji je na sploh dal vedet da je ona vredna pol k#rca, da je neumna, da nima za burek in da mu ne seže do kolen - praktično ji je dal vedet da je dominanten in da ga ne more kontrolirat. Sedaj mineva 2 leti od kar sta skupaj. To je bil zame eden od tistih velikih What-the-fuc#ov, v smislu kako funkcionira ta ženski mozag, vendar pa temu nisem namenil neke pozornosti, ker sem se držal pravila "da niso in ne morejo vse ženske biti take". Slednje se je izkazalo za napačno, potem ko se je omenjen scenarij začel prepogosto ponavljati do te mere, da mu lahko pripišem veljavnost ze večinsko žensko populacijo. Na žalost.

[*Abby**]

Madona se to z enimi primitivnimi kokošmi ubadate ...

[blackrainbowxd]

Neznanec, meni se zdiš ti čisto v redu fant. To punco boš pač moral pozabiti in se sprijazniti, da ji pač ni do tebe. Takšno je pač življenje. Ne moremo vedno dobiti vsega kar hočemo.
Drugače pa me zelo veseli, da spoštuješ ženske in jih nočeš le "nategniti" kot to počnejo nekateri moški. Tudi meni se to zdi ogabno.
Tudi sama sem do dvajsetega leta skrbno čuvala svojo nedolžnost, čeprav bi večkrat lahko prišlo do tega. Potem pa sem podlegla pritisku družbe in hormonov...vse prijateljice so že zdavnaj izgubile nedolžnost itd itd....pač počutila sem se kot stara devica in sem to naredila s prvim fantom, ki mi je bil vsaj malo všeč. Pa me je odjebal. Čez mesec dni pa sem spoznala najboljšega fanta, ki me je imel resnično rad in je bil v bistvu on tisti za katerega sem se šparala. Bedno. Tako da, ti se le šparaj za punco, ki bo tebe imela najrajši in ti njo. Ali pa tudi ne. Saj v bistvu izguba nedolžnosti sploh ni neki big deal, s katerim se eni tako ubadamo. Delaj pač kar hočeš. Uživaj življenje, bodi takšen kot si, delaj kar te veseli, beri literaturo, uživaj v drobnih stvareh... Veliko punc je, ki sanjajo o takšnem fantu kot si ti, ti pa le počakaj, da spoznaš tisto pravo, ki te bo čisto zmešala