metuljcki v trebuhu

[Gost]

Jst sm v zvezi že več k 4 leta pa pol in tud ni več metuljčkov, iz moje strani, pa jih ful pogrešam Sj ga mam rada in mislm z njim ostat, sam nism pa več zalublena vanga in posledično nimam kšne pretirane želje po seksu z njim. Sigurno pa pogrešam te filinge, ampak nekak se tolažm s tem, da je vrjetno (po večini) v vseh zvezah tko. Al je kje na tem svetu oseba, pri kateri mi metuljčki nikol ne bojo odletel???

pr men je tud neki tazga zdj, sam da sva midva skor 3 leta skupi...
tud jz se sprašujem kaj to pomen, da ni to to al kaj? bi mogla še zmer čutt te metulčke...?

Metuljčki niso merilo ljubezni. Bolj je merilo le-te neki fini občutek ob nekom, neka vznesenost, ki pride in gre, kakor kdaj, v kakšni fazi pač sta.

Midva sva skupaj že skoraj 4 leta pa sem na trenutke tako zaljubljena vanj, kot na začetku nikoli nisem bila. Vse ostale vmesne časovne prostorčke pa zapolni prijeten občutek topline, ko vem, da sva vredu, da vidiva prihodnost in da je vredno vsega truda.

Če ne bi čutila želje po seksu, mislim na dolgi rok, pa to po moje ne bi bilo to, ker je spolnost sestavni del zveze in je preveč lepo, ko si tega oba želita in na tak način uživata skupaj.

[jullia_]

Priznam, da... (ne, nisem teme zgrešila ) komaj čakam nove metuljčke. Zdaj ste mi prav lušte naredile
Po mojih izkušnjah tekom zveze (3 leta) zbledijo, ampak popolnoma izginit pa ne bi smeli. Pri meni so bili sicer vedno bolj redki, ampak še vedno so pa bili trenutki, ko me je zvilo v želodcu ob kakšni romantični gesti, pogledu,...

[Leyla_]

da se jih dobiti nazaj jaz jih spet čutim, ko se nekaj dni ne vidiva (drugače sva skoraj ves dan skupaj) in se me dotakne, me objame, poljubi. ali pa, ko imava nek konflikt in se zavedam, še bolj kot pa drugače, da bi ga lahko izgubila. in jih spet čutim v njegovem objemu.
vendar, kot so druge rekle, niso metuljčki merilo ljubezni. so posledica seksualne energije. so pa vsekakor prijetni.

[rachka_]

jaz jih imam ravnokar v trebuhu in lahko iz prve roke povem (kljub temu, da sem na prejšni strani trdila drugače), da je občutek sicer za umret vznemirljiv ampak hkrati tudi precej negativen in svareč..še posebej, kr jih je sprožila oseba, katera ni moj fant ampak ravno zato kr zdaj vse to tako pomešano čutim, jasno vem, da se ne more primerjat z občutkom zaljubljenosti, kaj šele ljubezni. je pa vseeno pure adrenalin in malo še pa se bom v steno zaletela on plapolanja kril..

[Gost]

rachka_, to so pa dileme, ja, če te doletijo metuljčki v zvezi, a so povzročeni z nekega drugega kota. Meni se zdi to ena bolj kompliciranih situacij, do katere lahko pride v zvezi. Po eni strani vem, da če si v daljši zvezi pač nisi do konca življenja odporen na vplive drugih in nove simpatije, torej je to normalno, po drugi pa se postavi vprašanje, ali je zveza sploh še tisto, kar hočeš, če te močno iz tira vrže nekdo drug. Huh, upam, da se ti nebo čim prej razjasni

Se mi pa zdi, da v takih situacijah vse več ljudi podleže prevari ali pa opustijo zvezo za voljo metuljčkov drugje. In potem čez nekaj časa spet isto, ker metulji pač priletijo in odletijo.

[jullia_]

Meni se tudi to zdi nekoliko svareče, ker sem pri sebi opazila, da mi je nekdo drug postal všeč takrat, ko pri svojem fantu nisem več dobila tistega, kar sem potrebovala (pa ne, ne govorim zgolj o seksu ). Ampak vsaka zveza ima svoja svetla in manj svetla obdobja, tako da bi bilo pomoje bolj čudno, če nikoli nobena druga oseba ne bi sprožila metuljčkov.

[trapa]

Res je, samo po drugi strani pa spet: ne moreš ves čas od svojega partnerja dobivat vse, kar bi rad in kar ti pripada. Sploh v daljših zvezah.
Pa pride do krize, nisi zadovoljna, dobiš metuljčke zaradi nekoga drugega in si pred dilemo: vztrajat ali obrnit list? Najlažje je rečt "obrni list", če nisi zadovoljan nikdar ne boš, pa je to res? Da se ne porivamo v začaran krog obračanja listov, kjer nikdar ne naredimo koraka dlje in pogledamo še kako je če vztrajaš....

[BaBeBi]

Ja...najbrž je res, tako kot praviti tiste, ki ste napisale, da metuljčki pridejo in grejo...samo meni je pa vseeno kar malo hudo za njimi...sama jih včasih še vedno čutim, pa če je naredi neko stavr, ki bi se vsakomur zdela nekaj čisto banalnega, ampak ok...vedno jih pa nimam več. nevem zakaj me je potem tako prizadelo, ko je mi je povedal, da pri njem jih pa ni več., oz. ne več tako močnih kot na začetku zveze...pa pravi, da je še vedno zaljubljen v mene, da me ljubi itd. samo da tega pa ne čuti več tako intenzivno. in ponavljam...sej jih js tudi ne vedno več, samo se pa še zgodi, so dnevi, ko se mi zdi, da sem se v njega spet zaljubila...kaj to potem pomeni? da mu nisem več tako zanimiva in privlačna? prekleti metulčki...a ne morejo bit vsaj kakšne ose al pa kej takega, da ga piknejo mal, pa ga spomnejo kako je včasih blo?

[red_rose]

js tut ne maram metuljckov..slabe izkusnje mam z njimi. tisto so ble nore intenzivne, KRATKE zaljubljenosti..tega pa nocem.men je to bolj ''slabost'' kot nekaj hudo lepega se mi zdi da je to tut nek obcutek negotovosti..ker sem jih mela tut ko sm prebolevala...in nima veze z ljubeznijo in ''imeti rad'' vsaj pri men ne...

pri zdajsnjem fantu se je ljubezen razvila po eni strani tut hitro, ampak so obcutki lepo narascali, in tam so se danes...nikol ni blo nekih norih metuljckov, bli so pa valovi topline in srece, in ta toplina ostaja do danes, cutim jo ves cas, pa naj bo v moji blizini al pa ne...tut ko me objame, se preprosto pocutim kot da je to edini kraj na svetu kamor sodim...ni metuljckov, je nekaj veliko globljega...mi je pa vcasih tako hudo lepo da sploh nevem kam bi z custvi...res mi je lepo z njim taka preprosta in realna ljubezen...ne vidim ga v rozicah...vidim ga kot cloveka z napakami vred, katerega mam rada...

[jullia_]

nevem zakaj me je potem tako prizadelo, ko je mi je povedal, da pri njem jih pa ni več., oz. ne več tako močnih kot na začetku zveze...pa pravi, da je še vedno zaljubljen v mene, da me ljubi itd. samo da tega pa ne čuti več tako intenzivno.

Jah sej je to boleče slišat, ker te potem zaskrbi, za jih bo začutil ob kakšni drugi, da mu bo ratalo dolgčas,... Ampak če sta oba dovolj zrela in prisebna ( ), da bosta znala zvezo gradit naprej, ne bi smelo biti prevelike panike.

[BaBeBi]

No ja...tu bi priznala, da sem še mlada, da je trenutna zveza hkrati moja edina resna zveza itd. in res ne vem kako naprej, da prideš potem do tistih drugih metuljčkov. dejansko ne vem kako to narediš...ne želim si, da bi prišlo do kakšnih radikalnih sprememb v najini zvezi, samo ko sem malo razmišljala, ima prav...jst tudi ne čutim več takih norih metuljčkov ves čas...priletijo in odletijo...in seveda vem, da so metuljčki samo znak tiste evforične zaljubljenosti...Hm...kaj pa ko mine? meni je z njim še vedno ful ful lepo...ko me objame se počutim varno, toplo, še vedno me noro privlači...samo nevem...zdaj počasi vidim tut njegove napake (in on moje sevda) in me je strah, da ne boma znala preko tega. ali pa da jst mogoče ne bom znala. nevem...malo sem zmedena...je imel kdo podobne izkušnje?

[Gost]

Po moje imamo take probleme več ali manj vsi, ko gre za daljše zveze.

Po določenem času vidiš napake, izgubiš slepo vero v človeka ob sebi, si zmeden, opaziš še druge ljudi, želiš uveljavljati svoja pravila in prepričanja v zvezi, vse manj je pripravljenosti na pogajanja, kar sproža konflikte, hkrati se vprašaš, ali bo tako vedno, ali bo šlo še samo navzdol ipd. Ne poznam para, ki česa takega ne bi dal skozi. Je pa res, da je to neko prehodno obdobje, ki po mojem mnenju lahko traja zelo malo časa ali pa tudi več, ker se s partnerjem iščeta, raziskujeta skrati sebe in drugega, oba imata neke predstavo, kako naj bi nekaj izgledalo in le redko kdo ima popolnoma usklajene vizije s partnerjem že kar s prve točke, ampak se je treba prilagajati, potruditi, sam pri sebi delati na lastni osebnosti in predvsem vklopiti veliko mero potrpljenja, spoštovanja in odprtosti za nove zadeve.

To, da je zveza lahka, je eno izmed najbolj neumnih prepričanj, ki jih producirajo (med drugim) mediji. Zame osebno ni lahko, se pa več kot izplača

[BaBeBi]

mHm...res si dobro napisala MsN. nekako dobrega pol leta se mi zdi, da vsi mislimo kako je zveza nekaj samoumevnega, nekaj za kar ni potrebno vložiti nič truda. Zdaj pa počasi ugotavljam, da to ni res. sploh, ker če takole pomislim, se mi zdi, da imam jaz precej stvari, ki jih bi morala urediti sama pri sebi, zase in zanj, pa najino zvezo seveda. včasih je malo težko sprejeti vse ''napake'' oz. tiste manj prijetne lastnosti pri nekom, (tudi pri sebi) a ne? Samo po drugi strani je pa toliko dobrih lastnosti, da bi že morala biti res genij za katastrofe, da ne bi znala skompenzirati, ne? nevem...malo sem v šoku, ko sem prišla do tega, da je evforična zaljublenost res mimo.

[hruška :)]

Po moje imamo take probleme več ali manj vsi, ko gre za daljše zveze.

Po določenem času vidiš napake, izgubiš slepo vero v človeka ob sebi, si zmeden, opaziš še druge ljudi, želiš uveljavljati svoja pravila in prepričanja v zvezi, vse manj je pripravljenosti na pogajanja, kar sproža konflikte, hkrati se vprašaš, ali bo tako vedno, ali bo šlo še samo navzdol ipd. Ne poznam para, ki česa takega ne bi dal skozi. Je pa res, da je to neko prehodno obdobje, ki po mojem mnenju lahko traja zelo malo časa ali pa tudi več, ker se s partnerjem iščeta, raziskujeta skrati sebe in drugega, oba imata neke predstavo, kako naj bi nekaj izgledalo in le redko kdo ima popolnoma usklajene vizije s partnerjem že kar s prve točke, ampak se je treba prilagajati, potruditi, sam pri sebi delati na lastni osebnosti in predvsem vklopiti veliko mero potrpljenja, spoštovanja in odprtosti za nove zadeve.

To, da je zveza lahka, je eno izmed najbolj neumnih prepričanj, ki jih producirajo (med drugim) mediji. Zame osebno ni lahko, se pa več kot izplača

se strinjam!

[Aloha]

Jst tem zloglasnim metuljem ne namenjam velik pozornosti, še mnj jih tretiram kot pokazatelja nečesa "večjega". Tisti fantje, k so mi (nekoč) največ pomenil, so mi pouzročl velik bl intenziune občutke metuljeu kasnej u zvezi, ko sm osebo šele zares spoznala in ugotovila, kolk mi dejansko pomen. Tisto, kar znam začutt na začetku, pa zame niso nikakršni posebni efekti, ampak bl občutki ob nečem novem, zanimivem, nepredvidljivem, to je lahko prvi poljub s fantom, prvi 180 na dili, prvi skok s padalom, ...