Ljubezenske zgodbe [brez komentarjev]

[bouhica]

Bila je še ena noč, ko nisem mogla spati. Kliknil me je. Kdaj pridem in kdaj se bova videla. Popoldan nima časa. Rekel mi je, naj pridem takoj. Zdaj. Vedela sam, da ko bo pomignil s prstom, da bom spet prišla. Takoj. Kot je rekel. Nikakor si nočem priznati, da sem zaljubljena v njega. Ah kje. Med nama gre samo za sex. Nič drugega. In prijateljstvo. Uredila sem se tako kot mu je všeč in se odpeljala k njemu, da sem bila pred jutrom pri njemu. Pogovarjala sva se, se zafrkavala, smejala, crkljala. Z njim si upam biti takšna kot sem v resnici. Brez kakršnega koli zadržka. Vem da sem nora. In vem da je on. Zato se razumeva. In sex. Z nikomer nisem še česa takšnega doživela! Brez tega ne moreva. Zopet je omenil njo. Punco. Večkrat sem se tolažila, ah saj me ne moti, če jo kdaj omeni. Še vprašal me je, če me moti. Ampak sem rekla da me ne. Mislila sem, da me ne. Saj pa vendar nisem zaljubljena! Tokrat me je zmotilo. Ko jo je omenil, me je kar zbodlo pri srcu. Kako sem si lahko to dovolila? Kako sem lahko bila tako neumna, da sem verjela, da se ne bom zaljubila? Saj me je opozoril, da je bolje, da se ne zaljubim vanj. Takrat sem se mu smejala, saj se pa vendar že nekaj let nisem zaljubila. Rekel mi je, da njemu to ni smešno. Ampak meni je bilo. Saj pa je nemogoče, da bi se jaz zopet zaljubila. Ah kako sem se zmotila. Zopet jo je omenil. Trgalo mi je srce. Zakaj? Zakaj vztraja pri njej, če pravi da imata težave? Zakaj je ne pusti? Zakaj ni z mano? Toliko vprašanj. Še sam ne ve odgovore. In njegove zafrkancije, da sem zaljubljena. Ah kje. Jaz pa že ne. Vem da ve. Ne vem če so mi že kdaj ure v življenju minevale kot z njim. V hipu je dan naokoli, ali celo dva. Lepo se imava. Pravi, da teh najinih trenutkov ne bo nikoli pozabil, da bodo za vedno v njemu in da se jih bo rad spominjal. Čas je da grem. Z menoj gre do avta. Pravi, da se je lepo imel z mano in da upa, da bova kdaj ponovila. Tudi jaz sem se imela lepo. Komaj zadržujem solze. Stopi k meni in me objame. Solze mi skoraj uidejo. Ne smem jokat. Ne smem mu pokazati, da ga imam rada. Nočem. Saj me je vendar opozoril. In poljubil me je. Spravim se v avto. Ne morem več zadrževati solz. Ko speljem, se mi ulijejo. Boli, zelo me boli, ko vem, da je ona večkrat v njegovem objemu kot jaz. Boli me, ker ni več kot včasih. Ker si manj piševa. Ker se manj videvava. Boli me, ker mi to kar imam ne zadošča. Ker si želim več. Ponoči ne morem spati. Mislim na njega. Če zaspim, me zbudijo krute sanje, da je z njo. Krute sanje, da ne bova nikoli skupaj. Boli me, ker sem si dovolila vse to. Vem, da sem sama kriva. Nisem si tega želela. Ampak njemu je uspelo. Priti do mojega srca.

[watershine]

prvi letnik srednje šole in krst fazanov, po zaslugi punce iz četrtega letnika sem prišla v ožji izbor za fazanko leta in po njeni zaslugi me je opazil.

vedela sem da obstaja, bil je lep, zaželjen pri mnogih puncah, za neresne zveze, pravzaprav pravi iziv. jaz se nisem zmenila zanj samo zato ker nism prenesla zavrnitve in sem se držala svojega načela (zakaj bi se jaz metala za fantom, če malo počakam se bo sigurno kakšen metal za mano ). egoistično. vem. pač nism hotela biti nikoli zavrnjena.

svojega prijatelja je vprašal če ve kdo sem, po golem naključju je bil njegov prijatelj fant od moje najboljše prijateljice.

dobil je mojo št. in mi pisal... dopisovala sva si se dobivala, sexala in se imela lepo. a sva si razjasnila da najina veza ni resna in se ne utikava drug v drugega. on ni vedel s kom se jaz družim in kaj počnem kot jaz nisem vedela za njega. nekaj časa.

vse več sva se videvala, pogovarjala imela lepo... jaz sem potem bila samo z njim za njega nisem vedela če ima ša katero, do enega dne ko smo imele z prijateljiami zabavo. slišala sem da se dobiva še z eno punco mojih let. stisnilo me je pri srcu. vedela sem da me to ne sme motiti a kaj ko se je ona hvalila da hodita, da sta uradno par in to pred vsemi mojimi prijateljicami, ki so vedele kaj imava. tistega dne sem se ga malo napila si našla žrtev da sem se mu "maščevala"...

nič lažje mi ni bilo. poklicala sem ga in mu povedala da vem da ima "punco", po glasu sem slišača da mu ni bilo vseeno... in še isti večer ko sem ga poklicala sem se dopisovala z svojo "žrtvo za maščevanje" in zadnji sms ponesreči poslala njemu... prizadelo ga je ni mu bilo vseeno...

skregala sva se in prišla do ugotovitve da je čs da zvezo končava.

po kakih 2h tednih je mu je v žepu prižgal telefon in je ponesrečči poklical mene, slišala sem samo šumenje in jasno mi je bilo da to ni načtroval. a zame je bil to zadosten razlog da sem ga poklicala in ga vprašala kaj želi. po enournem pogovoru sva si še isti večer dopisovala in se drugi dan spet dobila...

bila sva pri njemu, se ljubila, spet imela lepo... po končanem divjem sexu, polnega strasti me je uprašal: "si sexala z njim?" "ne"sem rekla. objel me je in glasno vzdihnil kot nekakšno olajšanje. izmuznila sem se iz objema in ga pogledala v oči nisem vedela ali naj ga uprašam ali ne... on pa mi je rekel "ne. me je milako, ampak je nikakor nisem mogel peljati domov, niti nisem mogel da bi šla z avtom kam na samo, samo na pijačke sva hodila, pa tudi nisem nikoli rekel da sem njen fant... ko si zvedela je bila na poti k meni da bi... ko je prišla sem povedal da me je pustila punca, da si me ti pustila. neki se je drla name, ne vem kaj... tut ona me ni več obrajtala, sem bil 2 tedna sam"
koje to rekel mi je pri srčku postalo toplo. spraševala sem se zakaj? kako?

... zaljubila sem se v njega...

še nekaj časa sva se dobivala, nikoli nisva prišla do faze ko bi si rekla fant in punca, z eno besedo par... potem se je vse končalo... vse manj sva si pisala, vse manj videla... mislim da sva se oba bala da se bova preveč zaljubila in preveč navezala en na drugega...

ni mi bilo preveč hudo vedela sem da se nikoli ne bova pozabila. in res je tako. še danes ko ga vidim na cesti se mi prikupno nasmehne, lepo pozdravi...

enkrat ko me je videl z fantom v lokalu je obstal, se usedel za šank, koje šel fant na wc, me je pogledal, se mi nasmejal in mi pomižiknil... veliko mi pomeni njegov nasmeh.

par dni nazaj sem ga zopet videla, ustavil me je in ogovoril "kako si?" je rekel z iskrico v očeh, samo nasmejala sem se. on pa nadeljeval "se še kej spomniš name? jaz se nate velikrat, te učasih kar mal pogrešam, tvojo skrivnostnost. sm ti hotel poslat sms, pa nisem... veš zakaj?" seveda me je zanimalo... njegov odgovor pa je bil:

"Da nebi uničil spomina na naju."

[jagodka85]

Ni dolgo, kar sem dobila dostop do interneta, ki sem si ga tako dolgo želela. To je bilo takrat, ko se je moja prva zgodbica končala s prekinitvijo iz moje strani.
Ker sem imela inetrnet, sem se vpisala na par strani za spoznavat različne ljudi. Nekega dne me na msn vpiše on. Vse lepo in prav, vprašam, kdo je, kje je dobu moj msn naslov in to je to. Še tisti "lepo se imej" in adijo. Vsak dan sva se vprašala, kako sva in povedala drug drugemu, naj se lepo imava in adijo. Dokler ni bil nekaj žalosten, ker se je skregal s svojo kolegico (jst sm misnla, da mata kej več, sam nism hotla silt v njega). In sm mu lepo rekla, da nj se ji opraviči in da držim tačke, da bo vse ok med njima. Uredila sta (očitno, glede na to, da sta še zdj prjatla ).
Prišel je čas praznovanja. Božič in silvestrovo, čakanje na novo leto, jst pa sama. Sicer sem imela vmes ene par avanturc, imela sm tud fanta kaka dva tedna, pa sm ga pustila, ker me je po obnašanju preveč spominjal na bivšega in takega fanta pač nisem hotela imeti.
Tam okoli 6. ure zvečer se spravim na msn, on je gor. Ne vem več, al je on kliknu mene, jst njega, pa sj ni važno. Pogovor je bil važen Vprašala sm ga, kam gre za novo leto in je reku, da bo doma, k majo cel kup žlahte na obisku in bo z njimi, ker se mu drugam ne da, ker je imel delu. Potem sm mu tud jst rekla da bom doma, vrjetn šla kr spat, ker mi ni do tega, da bi z našimi spet dočakala novo leto, tko kot vsako leto in se je ponudu, da pride do mene. Jst sm takoj rekla ja. Zakaj? Pojma nimam. Ampak mi ni žou.
Zmenila sva se, da se dobiva bliz naše hiše na avtobusni postaji in greva pol do mene. Pršu je, usedla sm se v avto in sva se odpeljala. Predstavla sm ga našim, potem tud sosedom, ker mamo navado, da gremo na ulco gledat ognjemete. Tako je spoznal pol žlahte pa šele prvič sva se vidla Ko sem ga vidla ob luči, sm si rekla, da z njim pa ne bom ... zakaj ne? Ker je mal manjši od mene, kak cm al pa dva. (pravjo da se zarečenega kruha največ poje) ... Že takrat je prespal pr men in ne, nč nisva mela.
Potem je prhaju vedno večkrat, kadar je mel čas zato, da je al men popravu kej pr računalniku al pa mojmu bratu prnesu igrce. Kasnej sm zvedla, da sm se mu zdela frik, ker sm ga koj pustla v sobo in da so ble tele igrce samo izgovor, da me je lahko vidu.
Najbolj se spominjam njegovega prvega objema, namenjenega meni. Bil je tako prikupno neroden, da nisem vedela, kako ostati resna ... nekak mi je ratal.
Potem se je bližal moj rojstni dan. Enkrat ko je bil pr men, je reku, da bi mi rad neki povedu ... sm rekla, da naj kar pove. In je priznal, da je zalublen vame. Jst, ker ne vem, kako sprejet tako priznanje, sm se budala začela smejat in seveda je pobegnu. No ja, na hitr je šu od mene, ker se mu je "mudil". Res nism vedla, kaj mu rečt ...
Da nism čist ravnodušna do njega, sm spoznala ob igranju človek ne jezi se on-line, ko se je igri prdružla tud njegova prjatlca in se je predstavla kot njegova punca Nina iz ne vem kje, čeprou je men že prej povedu, da je to moja soimenjakinja iz Bleda. Čeprou sm to vedla, me je še vedno neki zabolel pr srčku in sm ratala žalostna. Vedla sm, da je to to, da temu ne morm več ubežat ... čustvom namreč. Zaljubljena sm bla.
Praznovali smo moj rojstni dan, povabila sem seveda tudi njega. Bilo mi je lepo v njegovi družbi, končno sem spoznala nekoga, k je za spremembo pošten, odkrit in res v redu človek. Večer pred valentinovim je bil spet pri meni. Takrat me je pa prašal, če bi bla njegova rožica. Seveda sem vsa v oblakih rekla, da ja. Prvi poljub ... božanski. Po dolgem času sem spet čutila tiste metuljčke v trebuščku. Saj veste, pač znaki zaljubljenosti.
Trajalo je približno tri mesece, malo manj. Potem me je povabil k sebi domov. Njegovo mami sem spoznala že prej, ko sva šla enkrat na pijačo. Dokler nisem spoznala njegovega očeta, je bilo vse v redu. Od njega sm tud odšla srečna kot še nikoli. Naslednji dan šok. Prepirali so se zaradi mojega izgleda (pač sm debela, jebi ga). In zaradi tega sva teden kasneje končala. Jedla nism, spala nism, funkcionirala sm kot ... kaj vem, živi mrtvec. Vsi so govorili, da bova spet skupaj, da bo še vse v redu.
In res, po enem tednu sm ga poklicala, ker sm ga res rabla slišat, pa čeprou bi blo to zadnjič. Zmenla sva se, dobila sva se in bila spet skupaj. Dokler nista izvedela njegova starša, je bilo vse ok, še vedno sva se dosti videla, imela sva se lepo. Potem pa spet ... prišla sem iz Čateža domov, zvečer videla še njega, naslednji dan konec. Spet sem bila čisto na tleh.
Potem se kak mesec nisva nič slišala, videla se nisva dva meseca. Še vedno je bil on prva misel, ko sm se zjutraj zbudila in zadnja, ko sem zjutraj zaspala. Spet sva se dobila, da se pogovoriva in dokončno prekineva zadevo. Nisva mogla, ni šlo. Če bi bil nek konkreten razlog, bi bilo veliko lažje.
Tako sva funkcionirala do januarja. Bila sva skupaj, videla sva se manj, veliko manj, ker sva se pač skrivala. Januarja pa spet šok ... klicala me je njegova mami in rekla, da naj ga pustim pri miru, ker nimam delovnih navad in nisem dovolj dobra za njega.
Spet je minil mesec, dva, kaj jst vem. In spet sva skupaj. Vidiva se res minimalno, mogoče enkrat na mesec, včasih ob "dobrih časih" tudi dvakrat. Ja, imam ga najraje na svetu, vem, da ma tud on mene ... še vedno nekje globoko v sebi upam, da se bo vse rešilo ugodno za naju in bova na koncu srečna midva, ne drugi iz razloga, ker so naju spravili narazen. Saj boli, zelo boli, neštetokrat sem že premišljevala, da bi končala to agonijo enkrat za vselej, pa ne morem ... ker še vedno tli upanje. Upanje za naju. Želim si, da nama rata. Ne vem, kaj bo. Ponovno sm v fazi razmišljanja o tem, da prekineva vse. Želim si samo nekoga ob sebi, ki bi občasno zaspal zravn mene, se zbudu in me poljubu za dobro jutro. Želim si nekoga, k mi bo stal ob strani, ko ga bom rabla in ne, da me bo tolažu prek msn-ja in telefona. Ampak si vseeno želim njega. Srečna sm, kadar sva skupaj. Vesela sm, kadar ga slišim. Pa vendar je ta veza načeta ... visi na tanki nitki.
Kaj bo z nama? Pojma nimam. Samo čakam lahko, ker sem reva in se bojim narest korak h koncu naju.
Sprašujem se, bova preživela? Skupaj? Ali narazen?


P.S.: Se pravičujem za res dooooolg post, ampak mogla sm dat iz sebe

[ribca]

Hy zdej pa še moja zgodbica...

Moja zgodba govori o tipu (X), poznala sva se že celo večnost, in kar neki let mi je bil všeč, vedla sm da sm mu bla tut jest sicr u 4. razredu...sam vseen...bla sm mu pa. In nikol nisva mela nč več kot leto da sva se pogovarjala, pa včasih mal norca delala...no in potem smo s plesnimi (kjer oba pleševa...ne skupej, no včasih ) odšli na morje, fantje za 3 dni punce 2 dni... spal nej bi v šotorih...in ker takrat še nism poznala dobr vseh ostalih mi je prijazno odstopil mesto v svojmu šotoru, čez dan sva se tak neki zafrkavala, pa sedela eden zravn drugga, mal sm ga masirala po hrbtu...potem je pa pršu večer (z moje strani trezen, z njegove pa ne najbl), in sva šla u šotor pa tak je blo neki lupčkov in potem sva zaspala...zjutrej je blo tko kot da nč ni blo, sva se pogovarjala normaln kot vsi ostali...in potem smo šli dam...videla sva se na plesnih in skos bl mi je bil všeč (sej če na morju nebi bilo nič, bi ga pač pozabla...tak ga pa nism mogla), in minevali so mesci (skoraj sm ga že pozabla)...potem je bil pa po treh mesecih piknik (fešta u vasi)...in tam je prot večeru pršu tut on...in spet sva mal zasrala, in ja spet je pil...in me je pospremu dam...in tam spet lupčki...in potem se je začelo...po vsakih vajah (enkrat na teden) ko smo šli na pijačo sva srala (srala=lupčkanje, sam tak da ne hodš...)in to je trajal vse do decembra....ampak sam takrat k je kej spil (npr.pir) sva bla »skp« k je bil trezn pa nč (ampak nikol ni bil tolko pijan da bi lohka reku da je to sam zarad pijače, mogoče je sam takrat upov )...potem je po parih mesecih napisov sms da se mu zdi brez veze, k se res premal vidva (pa čist skos sm mu to pravla!)...in tak naj bi nehala...pomenu mi je res velik...zaradi njega sm prejokala velik noči, začela sm občasno tut pit (do 3 piri)...ni velik, sam če si tak antialkoholik kot jest je dost...prjatlce so 24 ur na dan poslušale o nemu...in vsi so govorl nej ga pustim na miru, pa če je človka zatreskan nemore tega razumet :$...potem je bil en mesec mir...nato pa naju je bratranc nekak spravu skup in ja hodila sva čez nov let (prespala pr nemu, sam nisva sexala)...in potem po enem mescu konec...od takrat naprej sva samo še prijatelja...kot sva bla prej...bil je tip k mi je res pomenu vse, ampak problem je da je mel mal drgačn pogled kot jest, hotla sm met neke vrste resno zvezno (no vsaj neki bl podobnga temu), on pa...še zdej nevem, al je tolk sramežljiv, al še mal preveč »otročji«, al pa je bil z mano sam zarad mene (sicr kot sm zvedla sm mu bla všeč, ampak...nevem mogoče ne dovolj)...vsi so pravl nej počakam par let in potem se bo zresnu...ampak, nevem upala sm nato da bo to enkrat res, da bova resnično enkrat par, mogoče čez par let... vseen sm se potrudla in ga poskusala pozabt (od tega je mal več kot leto)...

nato sm pred meseci spoznala fanta (Y), s katerim sva najprej velik govorla (cele večere sva debatirala) in poveda sm mu tut zanj(X)...najprej mi je bil sam všeč (Y) zdej mi pa vsak dan več pomen(pravi cukrček je)...vem da me ma res rad in jest njega, spoznala sm fanta k me spoštuje in mi kaže kaj je resnična ljubezen...X-a vidm še velikokrat, in vsakič se spomem kako je blo lepo z njim...ampak zdej mam fanta(Y) s katerim gradiva na zaupanju in mava resno zvezo...ob njem mi je zlo lepo imam ga res rada in mu zaupam...ostal bodo lepi spomini na x-a (neglede nato da nisva nikol mela nč več kot držanja za roke za mizo in sranja, je bil pa vseen vredu tip, k me ni nikol silu v nč več, kljub mnenju prjatlov da me bo kmal prepičov v to da se dava skupi dol...), tak ostali bodo lepi spomini, jest mu želim da bi si našu res vredu punco (vsaj pol tolk kot je moj fant) in si uredu življenje,

zase pa upam da bom vedno s svojim fantom, k je res cukrčk ...ne dam ga hihi

tut o zdejšni zvezi bi se najdl velik zgodbic, sam te so srečnejše...o tem pa drugič, za dons je blo že preveč

[anoyel]

Da ne bom samo oseba, ki bere vaše zanimive zgodbe bom dodala še svoj piskrček...

Spoznala sva se v 1. letniku srednje šole. Ta čas je bil zame precej naporen, ker v šoli nisem ravno najbolj blestela. On je bil leto dni starejši. Takrat sem bila še zelo mlada in fantje mi niso bili ravno domač teritorij. Enkrat smo imeli športni dan in jaz sem tekla zadnjo linijo pr štafeti (takrat sem še bila športno še v dobri kondiciji). In tega dne sem menda naredila močan vtis nanj. Preko sošolke sva se spoznala in to je bilo to. Bližal se je konec leta in on je z svojim razredom priredil piknik ob jezeru in me povabil. Takrat sva se dolgo pogovarjala in bil je izredno prijazen, zgovoren in razgleden. Zaupal mi je kako čuti do mene. Ampak pri mojih rosnih 16ih letih (v tisem času sem bila se bolj old fashion kind of girl ) me je bilo kar strah fantov in resne veze, ker sem vedela, da mu veliko pomenim. Ob koncu šolskega leta sem jaz zamenjala šolo in stiki med nama so se nekako ohladili. Ampak še vedno sva se pogosto slišala po telefonu. In tako so pretekla tri leta. On je zapustil naš kraj in odšel študirat. Sama sem bila 4. letnik in on 1. letnik faxa. Poletje predno je odšel v prestolnico študirat sva se večkrat dobila in imela dolge, poučne debate - vedno sva se znala dolgo pogovarjati. Zgodba se je malce spremenila, ker tokrat je on meni zlezel pod kožo po tolikih letih. Prišel je oktober in on je odšel. Redno sva se slišala. V decembrskem času sva se vedno pogosteje slišala. Januarja pa je nastopil najin pravi čas. Eno soboto sem ga poklicala, bila je že pozna ura. In sva se lep čas pogovarjala, ko on iznenada predlaga, da se nekje dobiva. In res čez eno ura sva se našla v vasici, ki je ravno na pol poti od mene in njega. In takrat sva bila prvič skupaj. Bil je prečudovit večer in, ko sva se poslovila mi je rekel, da je ta večer tako dolgo čakal.

V prihodnjih mesecih so najini skupni sobotni večeri postali tradicija in tista vasica najino zatočišče. Enkrat sem celo pri njemu prespala, ampak ni bilo nobenega intimnega kontakta med nama. Dolgo v noč sva se pogovarjala in malo pred zoro zaspala drug ob drugemu. Sčasoma sem se precej navezala nanj in želela več kot le en dan na teden. Hotela sem resno vezo, definirano vezo. On nanjo ni bil pripravljen in počasi sva se odtujila. Po dolgih letih se je tudi najina zgodbica bližala h koncu. Rekel mi je, da je najin pravi čas bil štiri leta nazaj...

[ANGELgirl]

Evo.. Uradno - my love story

Pred kakšnimi 3 leti, ko sva z bivšim končalo več kot 3 letno zvezo, mi je bilo kar precej dolgčas. Prijateljev skoraj več nisem imela oz. so se navadili živeti brez mene! Poiskala sem si tudi rešitev na ona-on. Pa to sem imela bolj za dopisovanje, kajti v živo si nisem želela nikogar spoznati, saj sem bolj človek osebnih stikov.

Že takoj me je pritegnil njegov način pisanja, bil je poseben ter zabaven. Vsakič znova sem se razveselila njegovega pisma in vedno sem se ob njem glasno smejala.. Pa je prišel dan, ko je predlagal srečanje. Pa si mislim, ja gremo probat.

Se dobiva in Sploh mi ni bil simpatičen, za pogovarjat je bil ok, ampak vizualno me ni in ni pritegnil. Po končani pijački, me je presenetil z vrtnico, ki mi je še sedaj ostala v spominu (pa čeprav je že v smeteh)...

Uglavnem najina zgodbica se nadaljuje, da sva se kakšno leto in pol redno dopisovala preko msn-ja, se dobivala na pijačkah (pijankah) enkrat na 2 meseca. Mine pol leta od najinega zadnjega srečanja, ko me pokliče in me pregovori v srečanje. Zame je bil res naporen dan, cel dan shopinga z bratom in sem bila res že utrujena. Ampak ok, brat me je pripeljal do dogovorjenega kraja, kjer je on pil s svojimi sodelavci. Groza si mislim, še to se mi je manjkalo, da je že ves pijan!! Všeč mi je bilo koliko pozornosti mi je poklonil, všeč so mi bili nežni dotiki po kolenu, všeč mi je bilo kako me je gledal. Nisem bila navajena tega.

Najina zgodbica se nadaljuje z tromesečno avanturco, smsi non stop (tudi do 50 na večer), občasnim seksom in zaljubljenostjo na njegovi strani. Preživiva tudi 10 odličnih dni na morju skupaj z njegovimi prijatelji. Vendar mene trga! Meša se mi.. Poleg njega imam še nekoga! Vendar ta drugi v meni išče le seks, zato mi ne potegne. Na živce mi gre misel, da sem komu le igračka!

Vendar v glavi mi nekaj ne pusti stran! Pogrešam ga isto minuto ko grem stran od njega. Pogrešam ga 24 ur na dan! Vseeno mi je za drugega! Njega hočem! Ja hočem ga! Saj mi na začetku vizualno ni bil privlačen. Ampak zdaj!!! Zdaj ga hočem imeti zase! Pa čeprav le za en mesec ali dva.. Potrebujem ga le zase! In seveda, jaz ne znam začeti zveze brez psihičnih izpadov Po 30 sporočilih je le dojel, da ga nočem več videti, ker sem zaljubljena v njega!! Naslednji dan se dobival! Po kakšnih dveh urah pogovora, se zmeniva da bova poiskusila, da bova skupaj!

No to je konec najinega začetka, konec najinega konca pa upam, da še nekaj časa ne bo! Skupaj sva že več kot eno leto in vsak dan sem bolj zaljubljena!

Rada ga imam!

[lolitaa]

Spoznala sva se na party-ju v mojem kraju. On je z Gorenjske. Že ko sva se prvič videla se mi je zdel res srček. Potem prvi sms da mu je bilo z mano ful lepo in upa da se bo še kdaj ponovilo. Potem se kar nekaj časa nisva videla. Komunicirala sva po tel, z sms-i in z takrat aktualnim IRC-om. V bistvu sva bila kot prijatelja. Povedala sva si prav vse. Ko me je ena punca ko sem jo spoznala povedla da je v njega ful zaljubljena sem ju še hotela spravit skupi, ampak on ni hotel. Nč ljubosumja, nč kreganja. Bila sva zelo dobra prijatelja. Ko pa je čez nekaj mesecev prišel spet v moj kraj na party mi je povedal da ima punco in da ne moreva bit skupi ker bi lahko zvedla. Mene jo to totalno šokiralo. Tako sem bila žalostna da bi lahko kr domov odšla. Ampak potem se je tekom večera zgodilo da sva se ljupčkala . Preden sem šla domov me je vprašu če bi pršla k njemu kaj na obisk. In takoj ko so se začele počitnice sem se odpravla z vlakom na Gorenjsko. Bil je res lep dan, sonček, toplo...pila sva kavo, se smejala, opravljala, počela neumnosti, se ljupčkala, božala...res je biu neverjetno pozoren do mene. Ko sva šla še na pijačo preden sem mela vlak in sem js odšla na wc mi je on napisal sms v moj tel in ga shranil, rekel je naj ga preberem ko bom na vlaku. Napisal je da me ima rad in da mu je z mano najlepše. In preden sem stopila na vlak me je kr stiskal h sebi in me ljupčkal, kot bi vedel da se zadnjič vidiva. Še nekajkrat sva se slišala prek sms-ov in potem nič več... Včasih ko pomislim nanj mi je kr malo hudo.Ker sva imela res tak poseben odnos. Res mam željo ga še kdaj srečat.

[svobodna_umetnica]

Hmmmm....
Spoznala sem ga čisto po naključju. Na začetku mi sploh ni padel v oči, ko pa sva začela pogovor sem spoznala da si ga želim pobližje "spoznati" !!
Kmalu sem izvedela, da ima resno punco in mogoče me je še zato tako bolj močno podžigala misel na to kako zelo si želim seksati z njim!
Ja kar tako na lepem, so me začele obdajati same poredne misli!
Nisem se več prepoznala, sploh zato, ker je bil zaseden jaz pa mimo vseh mojih načel z mislimi!
Nič se ni zgodilo, ostala sva na vezi, velikokrat sva se čisto po naklučju "srečala" in odšla na klepet!
Poskusila sem potlačiti poredne misli,ki so mi še zmeraj silile na plano!
Zabavala me je ta misel da mi je nedosegljivi cilj.oba sva vedela, da si želiva drug drugega-vendar samo telesno!Še z večjim veseljem sem mu namigovala kaj si želim!
Vsak pogovor se nama je sprevrgel v nežno seksi zbadanje, ki je samo še podžigalo najno vročo notranjost!!!!
In res je prišla neka nedelja zvečer, ko me je poklical, če se mu pridružim na pijači!
Še premišljevala nisem kaj naj odgovorim, že sem mu pritrdila!!
Srce mi je začelo razbijati, saj sem vedela, zdaj ali nikoli!!!
Oblekla sem si majčko z dekoltejem,da bi ga še bolj podžgala!!!Res sem želela da se mu zmeša, preden me dobi v roke!!!
Ko sem prišla, me je že čakal pred lokalom!
V lokal sploh nisva prišla. Umaknila sva se na parkirišče kjer sva se začela pogovarjati čisto banalne, vsakdanje reči...o katerih se še nikoli nisva!Vedela sva zakaj sva tam, ampak sva eno uro nepremično stala ob avtomobilu, se pogovarjala in gledala...
O moj bog kako sm si ga želela!Prvič sem začutila tisto poredno ženskico v sebi, ki si želi zgolj mesenega poželenja!!!Niti pomislila nisem na to, da pripada drugi, samo želela sem si ga!
Sedaj dobro vem, da je vedel kaj se mi dogaja v mislih in še kje drugje!!!
Približal se mi je, mi umaknil lase in ko sem mislila da mi bo povedal kakšno seksi besedo, se je zgodilo nekaj čisto drugega!Poljubil me je na uho in se ga čisto "ne vede" dotaknil z jezikom!Kako me je to podžgalo!!!Nisem se mogla več zadržati in sem samo začela iskati njegove ustice,katere sem tisti večer prvič okusila!!!Vrelo je iz mene in ni več bilo poti nazaj!!!Z njegovim avtom sva se odpeljala nekam bolj na samo!Avta še ni uspel ugasniti, že sva bila v objemu!!!Kje je bil čas, da bi se preselila na zadnje sedeže!Sprednji nama je več kot ugajal!!
Hrepenela sem po neverjetnem seksu z njim in ga tudi dobila!!!
Ko sem se presedla v moj avto na parkirišču za lokalom sem čutila kako se mi šibijo noge, srce mi je divje razbijalo...Še vedno sem čutila njegove poljube na telesu, njegov vonj je bil prisoten!!
Ko sem se doma ulegla na posteljo sem se počutila zelo poredno,potešeno in to mi je ugajalo!!!
Dobila sva se še nekajkrat in vedno je bilo nepozabno, ampak sem se odločila da z najinimi srečanji raje končava!
Počasi sem se začela navezovati nanj in najini skupni trenutki so mi postali že čisto vsakdanji!Vedela pa sem da punce ne bo pustil, tudi želela si nisem nič več od njega-srce pa mi je govorilo drugače!!!! Dobila sem nepozabno avanturo in mi ni žal!
Ko se srečava se pozdraviva,se nasmehneva! srce mi poskoči in misli mi takoj zbežijo nazaj v tisti najin skrivnostni poredni čas!
Sedaj imam partnerja s katerim bom ostala do konca svojega življenja in zame ne obstaja noben drugi moški!
Priznam pa da mi je ta tema dala možnost, da se spominjam časov, ki jih nebom pozabila!!!!!

[Danza]

Hm no pa se moja zgodbica..
Bil je hladen dezeven jesenski dan in bila sem v svojem najljubsem lokalu s kolegico. In ravno ko sem se vracala z wcja se ponesreci zaletim vanj. Takrat se je zame ustavil čas, izgubila sem se v neskoncni globini njegovih prelepih oci in njegov nasmeh mi je spodnesel tla pod nogami.

Kar obstala sem na mestu z ocmi prilepljenimi nanj in iz sebe nisem mogla spravit niti besedice. To bitje ni iz tega sveta je bila prva stvar, ki mi je sinila skozi misli. Koncno sem se nekako zbrala in odtavala nazaj do mize.

Pogled mi je neprestano uhajal proti njemu ker nekoga tako privlacnega in tako karizmaticnega nisem srecala se nikoli. Preprosto me je nekaj kar vleklo k njemu. A nisem naredila prav nic, da bi ga osvojila, nisem smela..Ker imam ze par letno zvezo in svojega dragega imam neskoncno rada in nebi naredila nic kar bi ga prizadelo.

Ampak On, on ima nekaj kar mi zmeraj narise sirok nasmeh na usta in povzroci, da se tisti trenutek ko ga vidim pocutim kot najsrecnejsa oseba na svetu..

In kot, da bi se usoda poigravala z mano sem ga nakljucno srecevala zmeraj bolj pogosto. In nekoc je pristopil do mene in me ogovoril. Takrat sem mislila, da me bo kar pobralo..Nejeverno sem gledala vanj..je pravkar ogovoril mene? zmedeno sem ga gledala in iz sebe z veliko muko spravila nekaj besed..najbrz si je misli, da sem mal prfuknena..in veste kaj mi je rekel? da sva se zdaj pa ze tolikokrat nakljucno srecala, da sva si ziher usojena in me je povabil na kavo..

ceprav sem si prav to z vsem srcem zelela sem ga zavrnila..ker sem vedela da ce grem z njim na kavo je to to..da bi bila takrat prirpravljena zavreci vse in iti z njim ma na konc sveta ce bi blo treba..nekam razocarano je skomignil z rameni in odsel..

ampak se zdalec ni odsel iz mojega zivljenja in iz mojega srca..ukradel mi je koscek srca, ki bo vedno pripadal njemu in vedno ga bom hranila v njem..a vem da nama pac ni usojeno da bi bila skupaj..

Ampak se zdaj ko ga vidim mi zamaje tla pod nogami in srce se mi trga in komaj diham in vsakic ko pomislim nanj se mi zarise nasmeh na ustnicah ceprav z grenkim priokusom.

[Tonja]

Vse je totalno v kurcu. Možek doma gnjavi, da me nič ni, v službi ne klapa, sodelouci so mi stopili na žulj... Ah, tako prekleto slab dan je. In spet in spet ta prekleti telefon. Šef kliče, le zakaj me to ne čudi. Pošlje me na furo, pravi, da moram prestaviti nek stroj. Zvalim se v svoje vozilo, jezna kot ris. Peljem se počasi in vmes živčno kadim.
WOW... In potem ga zagledam... Hm, le kaj pa on dela tukaj? Pri odcepu me počaka in ko se peljem mimo, se nasmeji, divje trobi in maha. Ne ostanem mu dolžna. Nato poženeva svoji lupinici in se spustiva v tovornjakarski boj. Semarof. Rdeča. Yes!
Skočim iz tovornjaka, mu dam roko in ga takoj povabim na kavo. Zelena, gas naprej.
Telefon. Ni časa. Bemti.
Ustavim in mu povem, da nimam časa. Takoj si izmenjava telefonski številki. In se tudi kar takoj pokličeva in dogovoriva, kdaj se dobiva.
Naslednji dan, dan zatem, še en dan zatem. Klic, sms ali srečanje.
In nekega večera, bilo je tako prekleto mrzlo, deževalo je, kot bi nebo jokalo in jaz budala sem se odločila, da grem kadit, ker nisem zdržala več v gostilni Prišel je ven, za menoj. Skadil je enega z menoj, pogovarjala sva se, kar naenkrat pa me je objel in privil k sebi. Njegove ustnice so se polastile mojih.

[urshaster]

no pa da še jest napišem svojo zgodbico k se je zgodila to poletje na morj <3

po koncu šole smo se s kolegicama zmenile da gremo čez viknd mal na slovensko obalo ga žurat...tist večer pa na msn-ju opazm da ma en kolega N napisan da je v istmu kraju kamr nameravamo tud mi..telefon u roke ga kličem če je res tko pa reče da je in da bojo pršparal prostor za nas in da se vidimo ju3. Vse v težki pričakovanjih se odpravmo na vlak za primorsko po 2 urah vožne me pokliče kolega N da če smo že kje u bližini da je njemu in še dvema kolegoma dolgčas in da nas komaj čakajo..pridemo ke pred kamp..se prijavimo na recepciji..nato pa u kamp..sedaj jest kličem kolega N kje so on mi ga glih nasprot pride..prpele nas do našga rezerviranga placa ker se pru preoblečemo u kopalke (vročina nažiga) nato smo pa začel postavlat šotor pred tem nam je predstavil še 2 njegova frenda J in M. V petih minutah smo imel šotor postavljen zato je sledil odhod na plažo ker smo se tunkal pa sončal..po je sledu kosiv smo šli u šoping da smo čevape pekl M je imel sabo žar...u takmu vzdušju je minu ceu dan po zvečer smo šli spet u trgovino po pjačo itk tipi s5 use plačal po pa lpo pred šotr se usedl pa pil pa kartal. Kr na enkat pa oseba M pride do mene me začne neki objemt (oba itk najbl pjana) po se začneva žvalit kj več pa tist dan ni blo. no nakonc sva jst pa še ena kolegica pristale u šotoru od osebe N in M oseba J pa je šu spat u naš šotor..zutri pa k da se neb nč zgodl..sm sam gledala kwa je zj:S

no to je blo u prvo k smo se spoznal po čez kakšne pou mesca sm šla pa spet dol s frendicam in nam je blo dougcajt tk da sm jest lpo osebo M poklicala če ma kj cajta da uleti na morje ( k je itk reku da je usak viknd na morju) in tk reče da pride okol 22h takt je bla ura 17. in tipo kliče čez 1 uro da nwe če bo lohka pršu k more še neki narest pa da mejbi pride nasledn dan..sam jest tk ustanem pa hočem na wc sam vidm ju k sta z druzga dela kampa pršla (čist suprajz)..no po smo ga itk čist preveč pil pa pržil tk da sva pristala s5 skupej sam da sva šla pač zj do konca k sva bla saj sama u šotoru..blo je najlepš ..no nasledn jutr sta pa s kolegm že šla k sta mela šiht.sam sva se zmenla da se še kj vidva pa da kakšna drinka pade...zj se pa na usake 14 dni vidva pa se ga mava najlepš skupi na hribčku nad našmu mestm...pa ga mam full rada sam pač kot "frenda" k dobenmu trenutn ne sede resna zveza


to je blo moje najlepše poletje do zj

[lili01]

Stopim ven, vse diši po jeseni. Diši po najinem "razhodu". Nikoli nisva bila par, pa vendar si mi pomenil največ na svetu. Skupaj sva preživela čudovito pomlad, res noro poletje in na jesen je prišel čas slovesa. Nisem mogla več, nisem mogla vstrajati v nečem, kar ni imelo prihodnosti. Toliko stvari si me naučil, mi pomagal spoznati, da se najboljše skriva v nas samih, da je sreča mnogo bližje kot si mislimo. Naučil si me živeti za vsak dan posebej, ne izgubljam več časa z nepomembnimi stvarmi. Nihče več me ne ovira na moji poti.
Prvič sem ga videla 30. aprila, večer pred 1. majem. Samo en pogled v njegove oči mi je bil dovolj, da sem vedela da ga hočem. Minila sta dva tedna, poklical me je in povabil na kavo. Bila sem najsrečnejša. Po zmenku me je poljubil na lice in mi obljubil da se vidiva spet naslednji dan. Tako sva se dobivala večer za večerom, vse rajši sem ga imela. Potem pa je prišel usoden večer, povedal mi je, da nisva par, da ne more biti z nobeno. Zrušil se mi je svet. Nekako sem požrla solze in se odpeljala domov. Solze so začele teči v potokih, dušilo me je. Vse skupaj sem prespala in zjutraj trezno razmislila. Hotela sem ga, pa če samo nekajkrat na mesec. Najina srečanja so bila polna smeha, bil je res prijeten sogovornik. Njegovi poljubi so bili nekaj najslajšega in njegovi dotiki so me popeljali v višave. Bil je moški, katerega bi si želela ob sebi celo življenje. Moja ljubezen do njega je rasla in nekega dne jo je bilo preveč. Začela sem ga dušiti z njo. Začel se je umikati. Vedela sem, da je konec blizu. Ni poklical kakšen mesec, moja čustva so se ohlajala. Potem pa spet klic, dobila sva se, spet je v meni zagorela ljubezen, katero sem si tako želela uničiti. Vedela sem, da tako ne morem več naprej, preveč je bilo trpljenja. Prekinila sva stike, zamenjala sem številko, izbrisala sem ga iz življenja. Odleglo mi je.
Včasih se spomnim nanj, še vedno me zaboli pri srcu. Vem, da je bilo tako najbolje za oba. Upam, da bo našel žensko, kateri bo lahko odpru srce. Naj najde srečo, iskreno mu jo privoščim.

[Isana]

...hm, kje naj sploh začem
Bilo je lansko jesen. Spoznala sva se čisto naključno.V bistvu sva se najprej spoznala preko gsm-a, prvo sms-i pol pa še klici. Že po pisanju se mi je zdel simpatičen, njegov glas pa me je čisto prevzel.In tako sva se pogovarjala po telefonu dva meseca, vsak dan vsaj po eno uro.Nikoli prej ga še nisem videla, sem pa imela določeno predstavo o njem...in ni bila napačna, kar sem spoznala, ko sva se prvič srečala.Spet čisto naključno.Rekel ja da ima v službi fraj in da se bo mudil v mojih krajih.Jaz pa ko jaz, še nikoli nisem bla sramežljiva,sem mu predlagala srečanje ob kavi.In tako je tudi bilo.Dvourni klepet ob kavi, ki je minil kot bi pihnil.Pogovarjala sva se o vsem in takrat sem začutila da sem ob njem lahko čisto "jaz". Ker sem morala nazaj na faks me je pospremil do avta in mi tam dal rahel poljubček na ustnice za slovo. Vedela sem da to ni prav, ker sem že dalj časa v vezi in sem se odmaknila.
Sedla sem v avto in se odpeljala.
Poklical me je še isti dan, in naslednji dani, in naslednji...........in spet celourni pogovori.
Po nakjučju sem imela konec tedna opravke v njegovem kraju, pa sva se spet zmenila za drink.Predlagal mi je da se zapeljeva na izlet in sem pristala.Sploh nisem razmišljala.
Ciljna točka izleta je bil njegov vikend. Brez besed sva stopila iz avta, narahlo me je prijel za roke, me pogledal v oči in me poljubil.Nisem se branila.Ugalajo mi je prav tako kot njemu.In ker sem ravno tiste dni izvedela da me partner vara sem imela toliko manj pomislekov. Verjetno sem ga hotela izkoristiti za maščevanje.Kar pa me je udarilo kot bumerang.
Po poljubu niti ne vem kako sva odprla vrata vikenda in konačla na sofi.Bilo je čudovito, nepozabno.............
Nisem še imela nežnejšega in bolj pozornega ljubimca v svojem življenju, čeprav jih ni bilo veliko.
In tako sva vsako priložnost izkoristila da sva bila skupaj, čeprav naskrivaj.........in vsakič je bilo lepo.Tega da so se med naju prikradla zelo močna čustva nisva niti opazila, dokler ni bilo pepozno.........
Zdaj se pač trudiva živeti vsak svoje življenje z lepimi spomini na skupne trenutke. Ampak vem da ga nikoli ne bom mogla pozabiti, pa čeprav sem nazaj v vezi..............
ah komplicirano, ni kaj............ampak ni mi žal, le pogrešam ga

[electra*]

vse se je začelo letošnje poletje ko sm začela hodit v eno izmed znanih diskotek, že veliko prei pa sm slišala da se govori da v tej diskoteki dela en zlo dobr Dj, a me te misel ni mučila vse do takrat ko sm prvič stopila v to diskoteko...punce so imele še prekleto prav...biv je fant na mestu...poleg videza ki je čist po mojih merilih me je privlačil še iz enega razloga...kljub mladim letom je zgledav že precej odrasel in se je zelo razlikovav od svojih vrstnikov ki se smejijo vsaki svoji neumni fori takrat sem redno hodila v to diskoteko, drugi fantje me niso zanimali,videla sem le njega čeprav se mi je zdev nedosegljiv...bolj se je bližala sobota bolj sem imela metuljčke v trebuhu saj sem vedela da ga bom spet celo noč lahko gledala-to mi je blo dovolj...nato pa se je začelo...vedno bolj me je začel gledati dokler ni prišlo do tega da sva začela očitno flirat...vse sobote sem preplesala on je vrtev muzko ob tem pa sva se spogledovala kadar sva le mogla...nekega večera je ugotoviv moje ime in mi od takrat je blo večinoma pesmi posvečenih meni...eno soboto ko sm ravno odhajala domov je prišev za mano,takrat je med nama prvič stekel pogovor, kljub temu da sm pričakovala da je samo nek jebaški Dj sem kmalu ugotovila da je zlo uredu oseba,sploh za pogovore, na svet je gledav zelo realistično in najina mišlenja so se več kot ujemala...priznav mi je da ima v svojem kraju punco a da je premlad da bi biv resn zato ima sobote zase in bi jih rad preživel z mano....čeprav se mi ni zdelo prav in sem imela velike pomisleke glede vsega sem to sprejela...in od tistega dne je vsaka sobota samo najina...vsako soboto plešem za njega,drugi fanti me ne zanimajo,oči imam le zanj,ko se lokal zapre in vso odidejo, postanem njegova in on moj....ker ni iz moje okolice se videvama samo ob sobotah...ampak to mi je dovolj,nikol ne mislim na to da sm kot bi eni rekli "njegova druga" !!

[sunprincess]

lepo