Ljubezenske zgodbe [brez komentarjev]

[M!NA]

Upam, da ta tema še ne obstaja, če že, se pa opravičujem.
Sem bi lahko zapisovale svoje najbolj nore ljubezenske dogodivščine oziroma izpovedi, ki so se nam pripetile.

[LitLgrL.]

um. cel teden je že vse pod pritiskom. sploh ne vem, ali naj mu kaj rečem ali ne. naj se jočem ali smejem, ko sva skupaj. vedno sem to svojo slabo voljo in napetost, pomešano s strahom prikrila s smehom in pretirano veselostjo. vse do včeraj.

ko sem se usedla v njegov avto na križišču, ga nisem niti pogledala. pozdravil je, a ni dobil odgovora. ne vem, zakaj sem se v tistih trenutkih tako obnašala, vendar enostavno ne morem več. na poti me je nekaj spraševal in monotono sem mu odgovarjala. vprašala sem ga, če lahko odprem okno, čeprav tega ponavadi nikoli ne storim. ko je pritrdil je bilo v njegov glasu čutiti strah, na katerega se je naslanjala čudna mešanica nelagodja in pretirane zavrtosti. to se je čutilo tudi med nama. nekajkrat se je še potrudil, da bi se pogovarjala in me ponovno spraševal, kaj je narobe. nato pa standardno vprašanje - kam greva?

zopet »plac«. slaba volja me je jedla od znotraj in živčnosti nisem mogla skriti niti s cigareti. v meni ni bilo nobene volje in sploh nobene zainteresiranosti, da bi kaj govorila. ko je vprašal, kaj je narobe, odgovora ni dobil. Iskal je načine, kako me pripraviti, da bi se pogovarjala z njim, vendar sem le gledala v točko pred sabo. od mene ni dobival pravih odgovorov in tistega, kar je pričakoval.

presedlo mu je. dvignil je ton in vprašal, kaj je njegova krivda. zakaj je moja slaba volja izbrala njega, da ga mori. nisem vedela. vendar sem spregovorila. povedala sem mu vse. kako utesnjeno se počutim, ko me nikamor ne odpelje. zakaj ne morem več tako. povedala sem, da me tak odnos mori in si prižgala nov cigaret. nisem navajena, da je odnos tak. to mi je novo.

včasih mi je bilo dovolj, da sva se videvala skrivaj, ker je tako pač moralo biti. ko bi se to naj nehalo, se ni, a je upanje vseeno ostalo, da me je držalo pokonci. o nama sem razmišljala po cele dneve. zvečer sem legla, da bi zaspala, pa nisem mogla. pogosto sem jokala zaradi malenkosti. drobnih podrobnosti celote. mislila sem, da bo enkrat pa že vse normalno. kot bi naj med nama bilo. pa ni prišlo do tega. nikoli.

poslušal je. slišati se je dalo, kako nisem točno vedela, kaj reči. tudi on je bil tiho in je razmišljal. izbiral je prave besede, ki bi zadele bistvo, da bi točno dojela, kaj mi hoče povedati. pa nisem. vem samo, da ni njegova krivda. on je takšen, tako čuti. rekel je, da nisem kriva jaz. da to ni zaradi mene. to je v njem. znotraj njega. in teh občutkov ne more kar tako spremeniti..
"Ne bo vedno tako," je še povedal.
"Moram se navaditi. pa ne misli, da se moram navaditi nate - to sem se že, ampak na to, kako bodo drugi to sprejeli, kako bodo gledali na to. sploh pa na najin položaj v preteklem letu.. Alja, nisi ti kriva."

jokala sem. nisem več mogla držati tega v sebi. ampak ga na nek način razumem. to mora on razčistiti v sebi, mora se pripraviti. tu ne morem pomagati. lahko le čakam ...

nagnil se je k meni in se s svojimi mehkimi ustnicami dotaknil mojih. prijel je mojo dlan in jo vodil do svojega obraza, da sem se dotaknila lic in začutila, da se je obril. pogledala sem ga in se nasmejala.

potem sem šla na wc. tudi on. ko sem prišla do avta, je rekel, da lahko sediva zadaj. ležala sem mu v naročju, ampak občutek manjvrednosti me je nenehno premagoval v boju z zadovoljstvom. nisem mogla pomagati. povedala sem mu, če me je razumel, kaj sem mu hotela povedati. pokimal je. "Mala, razumem ja. ne bo vedno tak, boš vidla.."

poljubil me je. svoje roke je dal med moje lase, božal mojo obraz. ko sem se usedla nanj, se je trudil odpreti moj modrc. slekla sem majčko in tudi njemu razkrila prsi in trebuh. pritisnila sem se obenj in mu z dlanmi mršila lase. snel je očala in jih dal zadaj na polico. ko mi je odprl zadrgo, sem iz hlač potegnila pas, kot to vedno naredim. pristal je zraven očal in majic, moji čevlji pa so ležali na tleh zraven Zale Harmony. opazovala sem ga, ko je z odprtimi hlačami pri kolenih, samo v »boksarcah« sedel pred mano. bil je lep. poseben na svoj način. in prav tak mi je všeč. takega ga imam rada.

seksala sva. vročina me je obdajala, kljub temu, da so bila skoraj vsa okna odprta do konca. slišalo se je glasno stokanje in ko sva šla skupaj do konca je bilo božansko. mogoče je za tak seks najprej potreben resen pogovor in nekaj solzic.. kdo ve..



moj namen ni bil nič slabega. le hotela sem nekaj več ...

[moi T]

Pa še jaz...

Djerba, začetek julija letos... Vse super in fajn! Novo okolje, ljudje, hrana... Midva pa skregana 4 dni od 7. Začelo se je tako, da je bla še preden sva stopila noter ključavnica pokvarjena, potem puščala je klima, pod lijakom je blo mokro. Hmmm, ja no saj je hotel 3 zvezdice, sam useeno... In moj ljubi... premalo mesa je blo pr večerji in to je moral nonstop poudarjat. Pa da je hrana bolj bedna, čeprav meni ni bla... U glavnm šel mi je na živce, ker bi mogla skupaj držat, ko gredo stvari narobe, ne? Pa na živce mi je šlo, ker je nonstop poudarjal negativne stvari, pa tolko je blo pozitivnih... No in pol še ta njegova lastnost, ki jo najbolj sovražim... vzkipljivost! Kr popizdi name pred vsemi, da izpadem, ku ena budala, pol mu je pa žal. To je naredil tudi na plaži pred dvema starejšima gospema, ki sva ju spoznala na lepi, peščeni plaži. Seveda mu je potem tkoj žal... Najprej popizdi, potem mi pa od prodajalca na plaži kupi lep, srebrn obroček za okrog roke, ki sem si ga želela... hm... dragi, moje ljubezni se ne da kupiti... Razmišljala sem samo o tem, da ko prideva domov, morava končati to 5-letno zvezo, ker tko jez ne morm več živet! Po drugi strani pa... zna bit tudi tako srce, pozoren, nežen, prijazen, zabaven, pa še tko je lep, božanski je, še vsaka tetkica pade na njegov šarm, kot da je Italijan al pa Španec pravijo... Joj tko me boli... rada bi, da sva le srečna. Bova srečna, če bova ostala skupaj? Večinoma časa sem srečna, če ne, ne bi bila z njim, sam ko pa gre kaj narobe, gre res narobe! Joj... No po tolikih dnevih moje ignorance in njegovega skakanja okrog mene in celo plesanja okrog mene (drugače ne pleše rad), me je zvlekel na oder, ko so iskali animatorji pare za neke igrice. In je blo res zabavno, saj je moral piti iz stekleničke za dojenče coca colo (kdor prej spije, je na 1.mestu), z zavezanimi očmi je moral s stekleničko vode do mene po mojih napotkih in potem to vodo zliti v posodico med mojima nogama, potem sva morala pocati balone čim hitreje (prsno, hrbtno in tako, da sm jez skočila nanj, ko je imel balon med nogama), pa še plesati sva mogla čim bolj izvirno s tem, da sva morala menjati oblačila! Smeha je blo ogromno, v meni pa vedno več vprašanj... biti ali ne biti z njim??? No potem sva se za silo pobotala... Zadnji dan sta šla najina nova prijatelja (isto parček) samo še nekaj prepakirati v ročno prtljago in jaz sm izkoristila trenutek, se vrgla na posteljo in ga začela izzivati, če je za en hiter seks preden se onadva vrneta... Sprva se mi je čudil, potem pa le zaklenil vrata in... me začel božati. Blo je božansko, še posebno zato, ker nisva hmal nič seksala, ker sva bla skregana... In potem me je dvignil, me posedel na mizico z ogledalom in prodrl vame... Bilo je božansko in kmalu sem že vzdihovala od užitka. Kmalu po uaaaau mojemu vrhuncu, sta že trkala najina prijatelja, moj dragi pa je zakričal le: Samo malooo... Hehe, čakala sta še nekaj časa, saj smo morali poskrbeti še za mojega ljubega. Nadaljevala sva v kopalnici, kjer naju mala poplavica pod lijakom ni več motila... Še on je končal z mnogimi vzdihi in potem se je oblekel in šel vn k prijateljama, ki sta naju čakala na terasici. Sva malo zaspala... hehe, onadva pa v smeh, prijatelj je le še rekel mojemu: No drugič si pa vzemi malo več časa... Hehe, adrenalinski seks je očitno najboljši, če pa ga je še manjkalo cel teden pa še tolko bolj... Še sva skupaj, upam, da bova za vedno, čeprav me je včasih strah vsega...

[_*Jagoda*_]

Spoznala sem ga na kresu v naši vasi. Prišla sem tja, malo sem bila že pijana vse bilo normalno sem se pričela pogovarjati z znanci nakar sem zagledala njega. Pričel se je smejati in ta smeh... takoj me je očaral Vključili smo se v pogovor nakar je pričel nekaj govoriti o kapelici in mu začnem da lahko gre k kapelici molit (100 m, stran je bila kapelica) in me je povabil s sabo in jaz kot jaz sem bila pogumna ker sem že kar nekaj spila sem seveda takoj šla. Tam sva se najprej kake pol ure pogovarjala se zajebavala... potem pa sva šla za kapelico in tam sva se začela poljubljati. Huh kaki poljubi... takoj me je prevzel Po kaki uri sva se vrnila na kres, še vedno je bilo nekaj ljudi tam. Temu fantu sem dala mojo številko. Na kresu smo se zabavali, zafrkavali, pozneje sem se peljala z enim fantom na kratko furo ta večer se mi je za vedno vtisnil v spomin Naslednji dan me je poklical bilo me je sram dvigniti... nisem se mogla sprijazniti z dejstvom da bi se zame zanimal 4 leta starejši fant... menila sva se in se zmenila da se dobiva. Šla sem s kolegico. Vse bilo ok, nisva se poljubljala in nič. Čez 2 dni mi piše da bi se dobila le da naj pridem sama. Ok ni problema, sva se dobila, bila sva sama. Šla sva na nek travnik, ležala sva se poljubljala se smejala, pogovrjala... Bilo je čarobno. 2 večera zaporedoma sem hodila domov ob 11 zvečer. Nekaj sem pričela do njega čutiti. Sčasoma so najina srečanja postajala vsakdanja. Nisva preživela dneva eden brez drugega. Potem pa me je po 1 tednu vprašal če bi hodila... In ja sva začela... Skupaj sva dnevno bila po 3-4 ure. Po enem tednu ko sva začela hoditi sem ga eno noč povabila domov k meni prespat, s tem da nihče ni vedel in je prišel. Tedaj se je zgodilo... Šla sva do konca... prvič... Ko sva končala sem se obrnila stran in potihem pričela jokati... nisem bila žalostna niti vesela nekaj se je enostavno spremenilo v meni... nisem bila več ista kot prej... počutila sem se odraslo... Ležala sva v postelji vse je bilo tiho... noben ni nič spregovoril. Po eni uri je odšel... Bala sem se da me ne bo poklical... kaj če me je imel le za seks? Ampak me je... Dobila sva se takoj nasledji dan... bilo mi je nerodno. Šla sva k njegovemu stricu, pozneje sta tja prišla tudi njegova mama in atek... Sicer me ni uradno predstavil ampak sta starša že od prej vedela da je z mano skupaj, saj sta me že poznala. Njegov foter me je zelo lepo sprejel, pričel mi je če me kaj uboga jaz pa sem odgovorila ja itaq zlo je priden hjoj mi je bilo nerodno Potem pa sem čez kaki teden izvedela da bi naj težil mojemu bivšemu da mi naj neha težiti in da me naj pusti pri miru. Ko sva prišla na temo bivših sem mu pričela o tej temi.. tedaj sva se prvič skregala... zatrjeval mi je da to ni res in da on nima pojma o čem govorim. Objela sem ga in mu rekla da ga imam rada, pozneje pa sem mu zatrdila da mu verjamem... ampak nisem mu... globoko v sebi sem vedela da mu ne verjamem... zjokala sem se Ko sva se naslednji dan videla mi je metal pod nos da sem se nekaj jokala... in tedaj se mi je posvetilo da bi mogla samo oditi od tistega kraja in se ne ozirati na njega, ker tega si res nisem zaslužila... pač sem začutila potrebo po joku... so what.,.. who cares anyway Potem pa se je vrnil.. .bil je vesele volje, z mano je ravnal kot princesko... Spet sem bila v devetih nebesih... potem pa so se začele težave... Ponesrečil se je, ampak mu ni bilo hudega... zgodilo se je zaradi prehitre vožnje... spet... vedno sem mu pravila naj se ne vozi prehitro... 2. dan spet izvem, da je imel prometno, zaletel se je v motorista, ker na križišču ni pogledal če kdo kje gre in je spet prehitro peljal... tedaj je imel opravka s policijo... hotela sva se dobiti, bila sem na poti da se dobiva, me kliče in pove da ne more priti ker je policija pri njih. Tedaj mi je bilo dovolj... Večkrat vmes tudi ko sva se skregala mi je začel da bo naredil samomor... Imela sem voljo končati z njim... Naslednji dan pa sem se šla kopat na bazen... in tam se je pojavil moj bivši... videla sem ga po 5 mescih... hotela sem ga nazaj... kolegica se je pozanimala če je samski in ko mi je z ustnicami pokazala da ma punco sem se skoraj zjokala... bil je najtežji dan Samo nejga sem hotela... bil je moja prva nedolžna ljubezen... ko je odhajal sem se pričela jokati.,..nisem prenesla misli da spet odhaja in ga ne morem poljubiti, kot sem ga nekdaj... nisem prenesla msili da ni več moj... prišla sem domov mislila sem na njega jokala zaradi njega... Zavedala sem se da ga imam najraje na svetu in da mi tedanji fant ne pomeni nič kaj dosti... 4 dni sem se do fanta obnašala zelo nesramno, nisem mu odgovarjala na klice nisem mu pisala sporočil nisem se hotela dobiti z njim... preprosto dovolj sem ga imela... in 4. dan sem ga zapustila... in to je bilo to... prišel je še domov 5. dan po en cd, videla sem da je jezen niti adijo ni rekel... vem da mi je zameril, da sem ga zapustila, čeprav mu nisem storila nil narobe... ampak ni mi žal da sen ga, ker sem nama prikrajpala trpljenje katerega bi pozneje oba trpela Danes sem pozabila na bivšega na obadva in ne jočem ne za enim ne za drugim. Pred fantom se lahko mirne duše zjočem, ker vem da mi ne bo sponašal in me bo tolažil.


P.S.:Lepe zgodbice imate

[lolitaa]

Poleti leta 2002 sem šla s sestrično na morje v Dalmacijo. Zvečer sva zahajale v lokalček, kjer je bilo res super. In sestrična opazi nekega fanta, ki ji je bil neznasko všeč. In 2 dni je govorila samo o njem. In potem en večer greva spet v ta lokalček in srečava 3 ljubljančane in oni vsi navdušeni prisedejo k nama. Pijemo, klepetamo...in sestrična itak opazi njega in cela po luftu. In potem eden izmed teh ljubljančanov se ponudi da ji ga bo zrihtal. In čez 5 min se vrne in reče: je anglež!! in moja sestrična se prime za glavo ker angleško ji res ne gre dobro. in takoj za njim pricaplja ta "anglež" ki sploh ni bil angleež, bil je italijan. na sestričino srečo ker italijansko pa obvlada. no, in tako sta večer preživela skupaj, js sem bila z enim od teh ljubljančanov, ki so pa naslednji dan že šli. in drugi dan na plaži sem tarnala sestrični da si je pa ona tipčka dobila, kaj bom pa js zdej. ona me tolaži s tem da ima ta njen italijanček enega prijatelja in da pride danes z njim v ta "naš" lokalček. in zvečer res pride. in ja.... super je zgledal.črne lase, temno rjave oči, temna polt.pravi cukr, res. tisti večer sva se poljubila. in naslednjih 8 dni je bilo božanskih. nikoli ne bom pozabila dneva, ko sva šla zvečer k obali gledat zvezde. rekel je da jih je tisti dan v avgustu največ (mislim da je to 11.avgust-ma nisem popolnoma prepričana). in res jih je bilo ogromno.pa nej še kdo reče da italijani niso šarmerji in ko smo se poslavljali se kar ni hotu odlepit od mene. kr poljubljal me je...neznasko težko mi je bilo se vrnit v realnost. z njim sem se res počutila kot v pravljici. po prihodu domov sva si sms-e pisala, poslal mi je 2 pismi, v enem izmed njih tudi cd z njegovimi najljubšimi pesmimi in njegovo sliko. ampak ta zgodba je končana. velikokrat se spomnem nanj. včasih si zaželim da bi ga spet vidla. ampak mislim oz. vem da se to ne bo zgodilo ker je stran od mene več kot 600 km. sploh pa je boljše tako, ker je to bila pač samo poletna ljubezen, ki bo vseeno za vedno ostala v srčku.

[*daddy's girl*]

Vroče sonce. Morje. Topli večeri, z nešteto zvezdicami na nebu. On. Nikoli ga ne bom pozabila. Ni bil moja prva ljubezen, niti moja zadnja(na žalost), vendar je edina, na katero se spomnim vsak dan zadnji dve leti. Spoznala sva se v lunaparku, kjer sva se s prijateljico vozili z avtomobilčki..zaleteli smo se...tudi on je imel zraven prijatelja..nič se ni zgodilo, samo nasmehnil se je in se odpeljal naprej. Njegov pogled mi ni dal miru...bil je tako..tako...lep..zdel se mi je kot moški o katerem lahko le sanjam. Razmišljala sem kaj bi bilo, če bi mu takrat kaj rekla...bi bilo kaj drugače? Moje razmišljanje je prekinila prijateljica, ki me je vlekla za roko in zahtevala da greva na sladkorno peno..fuj..ne maram sladkorne pene...vendar me je prepričala, za kar sem ji bila zelo hvaležna. Tam je bil on..kako sem si ga želela..bolj kot vse..najraje bi šla kar do njega in ga objela..pa nisem šla, ker me je prehitel. Bila sem v sedmih, ma kaj v sedmih, v osmih nebesih. Sploh ne ve kaj smo se pogovarjali, ker sem ga samo gledala..in gledala..prijel me je za roko in rekel če gremo na obalo..jaa seveda gremo..zate kamorkoli. Ostala sva sama..sploh nisem opazila kdaj sta odšla..vsak večer sva bila skupaj..in njegovi poljubi...bili so božanski..devet večerov sem na svojih ustnicah čutila njegove..potem jih ni bilo več..groozno sem jih pogrešala, še zdaj jih, čeprav imam fanta eno leto, ki mi pomeni vse..vendar je bil nekaj posebnega. Še zdaj se spomnim, ko sva zadnji večer sedela na plaži in gledalo letalo..rekel si da sem nekaj posebnega, da me ne boš pozabil, da bom vedno v tvojem srčku...vem da to rečejo vsi, ampak njemu sem verjela. Še zdaj kakšen večer gledam letalo in podoživljam te trenutke..nepozabni so..čeprav si včasih želim da ga ne bi spoznala..da ne bi bilo te bolečine..včasih imam občutek da sem ga prebolela, vendar mi ob misli nanj še vedno tečejo solze po obrazu. Sprašujem se zakaj je tako daleč stran...zakaj ima ta preklet msn, da gledam sliko njegove punce...zakaj mi vsake toliko časa napiše da me pogreša, da bi se rad dobil z mano, da gleda mojo sliko in misli name...da mu je bilo lepo z mano..zakaj?! Zakaj ga preprosto ne blokiram?! Ne morem... Imela sem ga, pa mi je spolzel med prsti..zakaj to tako prekleto boli?! Rekla sem si, hej saj je samo poletna romanca...ampak jaz sem hotela več... Včasih sem jezna sama nase, ker si v mislih predstavljam naju..skupaj..jezna sem, ker jokam, ko pa imam čudovitega fanta..ampak si ne morem pomagati..

[luna22]

Poleten dan kot vsak le da je bil ta poseben saj je zaznamoval moje življenje za vedno...bila sem še zelo mlada,ko sem spoznala njega.Temnih las,modrih oči nekaj posebnega to sem vedela takoj ko sem ga zagledala..Bila je ljubezen na prvi pogled,amor naju je zružil še isti večer..ljubezen je trajala čudovitih 5 let polnih vzponov,padcev,smeha in solz..nato je ugasnila,saj tako sem mislila.Bilo mi je dovolj da ne misli resno da mu je družba in služba vse,cel svet zame ni bilo več časa..šla sva naprej a nikoli zares..vedno sva bila v stikih,ure in ure,preteklo je mnogo solz zakaj ne zakaj sva se razšla...tega je sedaj 2 leti vmes sva poskušala tud z drugimi partnerji pa ni šlo vedno sem našla nekaj kar me je motilo postala sem sitna,zatežena in predvsem ledena..vedela sem da to nisem jaz saj sem zraven njega prava jaz polna ljubezni in čustev tako sem ugotovila da ga še vedno ljubim le njega in da je on moj princ in povedal mi je da ljubezen ni ugasnila niti njegova...zopet sva se našla saj je najina ljubezen premočna da bi naju ločila..našla sva se včeraj ko so iskrice švigale na vse strani bil je prečudovit večer,noč in jutro..želim si da nama uspe ampak začenjava počasi saj je v obeh prisoten strah ki ga bova premagala skupaj in z ljubeznijo saj je zelo močna

[shy_grl]

Kolikokrat so moje misli odtavale stran? Iskala sem te! Razmišljala sem kje si in katero zdaj objemaš, ko jaz še vedno mislim nate. Kaj bi dala, da bi še zadnjič čutila na svojih ustnicah toplino tvojega mehkega poljuba. Da bi še zadjnič moje telo trepetalo pod tvojimi nežnimi dotiki. Vedel si kaj, vedel si kako, zdaj pa te ni. Nevem kako je sploh mogoče , da se nekmu tako zasidraš v misli, v srce. Da po mesecih in po vseh poskusih, ko sem se trudila te pozabiti si še vedno tu. Najbolj pa boli, ker bi mi skoraj uspelo. Počasi in težko sem s časom, ko nisem slišala o tebi in te nisem videla, prenehala misliti nate vsako sekundo mojega časa. Nisem več pomislila nate, ko sem se zbudila, in nisi bil ti tisti, ki me je zazibal u spanec. Potem pa je usoda posegla umes in spet sem te zagledala. To je bil šok, šok za moje srce. Vedela sem da se bo vse začelo znova. In tako je res bilo. Kar naenkat si bil spet ti v moji glavi, spet si se podil po mojih sanjah in spet sem si težko priklicala kaj drugega na misel kot le tebe. Videla sem te še bolj sladkega, še bolj takega kakršnega sem se želela prepričati da ne obstajaš. To je bil moj način. Govorila sem si da preprosto ne obstajaš. Da te idealiziram, in da si drugačen. V spominu nate sem iskala napake, da bi se teh uprla in da bi mi postal en tuj človek. Videla pa sem te tako popovnega in v objemu druge. Druga je imela moje sanje. Meni pa je srce znova poskočilo. Misli so mi odplavale naravnost v tvoj objem, kjer sem se znova izgubljala med tvojimi pogledi. To mesto kjer sem stala pa je bilo že zasedeno. Srečala sta se samo najina pogleda in v želji drug drugega sva odkorakala naprej, vedoč da nič več nebo in misloč da drug drugega sva prebolela. Vem da bo čas prinesel svoje in da mi bo uspelo zopet iti naprej. Težko bo znova pozabiti te tvoje oči in tvojo mehko kožo. Mislim pa si, da če mi je enkrat skoraj uspelo, da mi drugič zagotovo bo. Življenje mi bo pripeljalo na pot nove izzive in nove probleme s katerimi se bom zamotila, in kmalu zate nebo več prostora. Postal boš le še neka iluzija, ki jo bom vsako noč priklicala u svoje sanje. Tam bo tvoje mesto. Imel boš moje sanje, ko pa se bom prebudila se bom znova podala v resničen svet. In v temu svetu ti ne boš obstajal.

[mariah]

poletna avantura, ki je trajala skoraj dva meseca. on tujec, svetlih las in prekrasnih oči. ni bila ljubezen na prvi pogled, na začetku sva bla le prijatelja, nato sva nekega večera sedela na enih stopnicah. on je metal zamašek od plastenke in rekel, da če pade na tla na določeno stran, ga moram poljubit. tako se je začelo. nikoli prej in niti do zdej nism doživela tako lepih poljubov. neverjetno. vsi dnevi, preživeti v njegovi družbi, so še vedno zapečateni v meni, čeprav se je to dogajalo 4 leta nazaj. bila je nedolžna ljubezen, tako mehka, ne da se opisat tistih občutkov. ko sva se objemala, se mi je zdelo, kakor da se en za drugega bojiva, da se bova prelomila če se bova še bolj stisnila. nekega dne sva na divji plaži iz brisač naredila "šotorček"..to je bilo najino gnezdo. nikoli pa ne bom pozabila, ko mi je na kamenček narisal srček in napisal da me ljubi. žal mi je le, da je ta kamen ostal nekje tam, rada bi imela spomin nanj. ta dva mesca sta hitro minila in vsega je bilo konec. vem, da se vsako leto vrača v moj kraj in mogoče pravkar hodi po moji ulici pa jst tega nevem. rada bi ga spet vidla
to je res na kratko napisano, dva meseca ne morem strniti v par stavkov, zato pa je to kar sem napisala tisto, kar mi prvo pade na misel, ko kdo omeni njegovo ime

[MusTangicA]

Konec poletja 2005. Razpoloženje na avtobusu, ki je peljal iz Dalmacije proti Ljubljani, je bilo moreče. Preživela sem prijeten mesec pri tetki, ki je živela v majhni vasici ob Jadranu, a zdaj je bilo v zraku spoznanje, da bo treba počasi stopiti na trdna tla. Dokaj depresivno. Ležala sem na zadnjih sedežih avtobusa in strmela skozi nasprotno okno v polno luno, ki se je odsevala v morju - vedela sem, da bom pogrešala umirjen ritem življenja v Dalmaciji. Tedaj je avtobus ustavil in vstopila je skupina mladih fantov, ki so prebudili večji del potnikov. Prostih sedežev je bilo še dovolj, zato sem postala nejevoljna, ko je eden od njih na vsak način hotel sedeti ob meni (vem, precej lastniška sem bila do mojega prostora, ki sem si ga izborila ). Naredila sem se da spim, mogoče bo fant obupal in se usedel drugam, če mu pač ne umaknem nog z "njegovega" sedeža. A ni odnehal. Toliko časa je stal tam in pogrkaval, da mu je voznik zabičal naj se takoj usede, da bo lahko speljal - ni mi preostalo drugo da se "prebudim" in mu odstopim polovico svojega teritorija. Skozi razmršene lase sem opazila, da je kar lep primerek; zagorel, prav prisrčen v tisti havajsko rožasti srajci... No, kmalu mi ni bilo več žal, da sem bila tako velikodušna pri delitvi sedežev . Ležala sva eden nasproti drugega in dremala ... Malce sem trznila z nogami in se po nesreči dotaknila njegovih - ne vem kaj je čutil on, ampak mene je kar spreletelo. Obmirovala sem. Tedaj se je premaknil on in s nogo podrgnil po mojih stegnih. Tako sva se igrala igro "naklučij", dokler se ni on okorajžil in se usedel bližje k meni. Ne vem kaj mi je hotel povedati, dojela sem le, da mi njegov jezik ni preveč znan. Torej sva jo ubrala po angleško in malo po nemško - izvedela sem, da je iz Češke, da mu je ime Jiři [jirži], in da je celo poletje s prijatelji potoval po Evropi, zdaj pa se vrača domov. Pred nama je bilo še skoraj sto kilometrov skupne vožnje, med katero sem izvedela, da so tudi Čehi precej vroči in hitro zagreti za akcijo. Veliko poljubov, veliko mečkanja in crtanja, a dlje nisem hotela ... Pa mi ni žal. Ko smo prispeli v Ljubljano, me je prijel za roko in obljubil, da se bova še videla - vedela sem, kako bo s tem. Poslovila sva se kot stara prijatelja in od takrat ga nisem videla nikoli več - jasno, saj nisva soseda . Lep, predvsem pa nezrežiran zaključek počitnic, ki ga ne bom nikoli, ampak res nikoli pozabila.

[Sexy_back]

Cel julij smo bili na morju...vsak teden so prišli k nam drugi sorodniki. Tako se je nek teden pripeljal stric z družino ter še ena mlada družina...bili so družinski prijatelji. Mama, oče ter dve majhni hčerkici. Oče je moral imeti 25 let...Ko sem ga zagledala....ON...bil je tako sexy...pred očmi se mi je zavrtelo...

Naslednji dan smo se skupaj odpravili na plažo, ki je bila le 50 metrov od našega bungalova. Ko je slekel majico in kratke hlače sem ostala brez besed...kakšno telo...o moj bog...po glavi so se mi začele poditi misli...kako rada bi bila z njim...vendar sem vedela, da je to nemogoče. Saj ima vendar punco in dve hčerkici...

Slekla sem obleko in se na glavo zagnala v hladno morje. Kako je prijalo v tej vročini...ko sem pogledala proti obali je sedel na peščeni plaži, v roki je imel pivo ter nekaj razlagal družbi. Nasmejal se je ter pogledal proti meni, ki sem se že hladila v vodi. Njegov nasmeh... Spreletelo me je...saj ima vendar takšne zobe kot iz kakšne reklame.

Zaplavala sem zelooo daleč stran od obale in razmišljala. Ko sem bila dovolj oddaljena sem se ulegla na gladino vode ter uživala v sončnih žarkih. Kar naenkrat pa me je nekaj zagrabilo za nogo. Zakričala sem in v paniki potonila pod vodo. Ko sem priplavala na površje sem zagledala njegov nasmeh. Rekel je: "Saj nisi huda?" in se mi nasmejal. Po telesu so me spreleteli mravljinci. Skupaj sva počasi odplavala do obale in prijetno kramljala.

Čas je tekel meni pa je bil zmerom bolj všeč. Njegovi gibi, njegov nasmeh...Nekega dne sem ga opazila kako pri kosilu strmi vame. Nasmehnila sem se ter pogledala v tla. Po kosilu smo si privoščili bazen, ki smo ga imeli v bližini. On je že bil v vodi, jaz pa sem ležala na ležalniku in se igrala z njegovima hčerkama (ena 3 leta in pol, druga 10 mesecev). Ko sem ga pogledala mi je pomežiknil in rekel naj pridem v vodo. Odvrnila sem da ne, ker je mrzla. Zlezel je na rob bazena in me nekaj časa opazoval. Rekel je: "Če ne prideš sama, te bom jst nesu u bazen." Videla sem kako gre proti meni ter tekla okrog bazena. Obrnil se je in na glavo skočil v vodo. Sedla sem nazaj na ležalnik in ga opazovala. Nato sem zaprla oči in sanjarila. Naenkrat pa me je nekaj dvignilo in že naslednji trenutek sem pristala v ledeno mrzli vodi. Grdo sem ga pogledala a se ni zmenil za to. Skočil je za mano v vodo in me prijel.

Naslednjih 10 minut me je "tunkal". Ko sem bila že čisto boga me je objel in rekel:"Saj ni bilo preveč?" in pokazal celo vrsto bleščeče belih zob.
Odplavala sem do roba bazena ter ležala na robu. Rekel je, če grem zravn njega, da kupi razglednice. Ogrnila sem se v brisačo in šla. Ko naju nihče več ni mogel videti me je prijel za roko. Sprva sem jo hotela umakniti a me ni hotel spustiti iz prijema zato sem pustila. Za sabo me je potegnil v prijeten kafič. Vprašala sem:" Kaj ne greva samo po razglednice? Kaj bodo pa rekli ko naju ni?" Nasmehnil se je in rekel naj ne skrbim. "Vsi mislijo da je najin odnos čisto nedolžen." Pogledala sem ga v oči in vprašala: "Ali ni?". Nagnil se je k meni. Zaprla sem oči in že naslednji trenutek občutila njegove vroče ustnice na mojih. Z jezikom mi jih je razprl in me strastno poljubil. V trebuhu sem začutila metuljčke.

Ko je prišel natakar je naročil dva koktejla in me pogledal. Še vedno sem bila popolnoma omamljena in nisem vedela kaj naj rečem. Pogledal me je v oči: "Saj nisem kaj storil narobe?" Nasmehnila sem se... Vedel je kaj to pomeni in me zopet poljubil.

Razglednic tisti dan nisva kupila. Ko sva prišla na območje kjer so naju že lahko videli, je izpustil mojo roko. Družbi je rekel, da mu ni bila katera razglednica všeč in da imajo slabo izbiro, zato sva si privoščila hladno pijačo. Vsem je bilo to nekaj čisto običajnega in nihče ni ničesar posumil. Še moji starši ne, pa čeprav me zelo dobro poznajo.

Naslednje pol ure je v vodo metal mojo mlajšo sestrico ter norel z njo po bazenu. Jaz pa sem ležala na soncu in podoživljala dogodek.

Ko smo prišli v bungalov in se stuširali so se vsi odpravili na popoldanski počitek. Jaz sem se tuširala zadnja saj nisem imela namena spati. Vzela sem si čas in stala pod hladno vodo, obrnjena stran od vrat. Kar naenkrat pa me nekaj zagrabi okrog in okoli ust. Bil je on. Prijel me je za usta, da nebi zakričala. Sprva sem zardela saj me je videl golo. Poljubil me je. Umaknila sem glavo. "Ne tukaj. Starši in sestrica spijo. Lahko naju kdo vidi..." Ogrnil me je v brisačo in skupaj sva šla do moje sobe. Vprašal me je, če sem za sladoled. Seveda!

Čez 10 minut sva se že sprehajala po plaži z roko v roki in lizala sladoled. Rekla sem mu: "Ni prav. Ti imaš punco in hčerkici..." Pa me je prekinil z besedami: "Mala...z njo se že pol leta ne razumeva dobro. Če nisi opazila me nikoli ne poljubi, ne prime za roko, ne reče nežne besede...Uživajva poletje." Ni mi bilo prav, vendar on že ve kaj dela. Sedla sva na pesek in opazovala ljudi.

Zvečer bi se naj odpravili v mesto. On pa je vprašal, če se želi kdo peljati s štirikolesniki. Nihče ni bil zato. Moj oče je rekel, naj grem jaz z njim, saj si že dolgo želim te vožnje. Tako je torej bilo. Sama sva šla do štirikolesnikov, plačala za 2 uri in se odpeljala. Ostali pa so šli v mesto.

Peljal je na skriti zalivček in tam sva objeta opazovala sončni zahod. Bilo je čudovito. Čez dobre pol ure je spregovoril:"Si želiš?" Moj pogled mu je povedal vse. Sonce je že potonilo na obzorju in nikjer ni bilo žive duše.

Topel pesek, mrak in le midva. Bil je tako nežen... Spoznala sem besede BITI V DEVETIH NEBESIH... Tako dobrega sex-a si niti predstavljati nisem mogla. Obležala sva in strmela v zvezdnato nebo. Objeta. Še enkrat me je poljubil in rekel: "Mala, čudovita si." Nasmehnila sem se in si mislila: "Niti en odstotek tako kot ti..."

Oblekla sva se in odpeljala štirikolesnik nazaj. Z roko v roki sva se še enkrat sprehodila po plaži in se na to ustavila v neki restavraciji z »živo« glasbo. Spila sva vsak en koktajl. Povabil me je na plesišče, kjer je neki band igral komad Don't say you love me. Bilo je čudovito. Plesala sva objeta in pozabila na ljudi okoli naju, čeprav je bilo plesišče polno mladih parov. Pomislila sem...Kako rada bi, da nebi imel družine...Lahko bi bila par in nebi se nama bilo treba skrivati...Nežno me je poljubil... ob koncu komada sva sedla, vsak naročila še eno pijačo, nato pa se odpravila proti bungalovu. Ker ostalih še ni bilo doma sva sedela in gledala televizijo.

Skupaj sva preživela še kar nekaj čudovitih trenutkov... Vendar se vse lepo enkrat konča in tudi dopust se je. Sedaj sem doma in si želim, da bi lahko to ponovila. Bilo bi mogoče, da se še kdaj vidiva saj živi je 3 km stran od mene... Vendar bi bilo prenevarno. V domačem mestu naju pozna ogromno ljudi, zato to nebi bilo mogoče. Čakam na trenutek, ko ga bom zopet srečala. Mogoče na obisku pri stricu ali kje drugje. Po glavi mi roji tisoč vprašanj. Kako se bo obnašal? Mu je sedaj vseeno zame? Mu je to kaj pomenilo? Mogoče nekoč dobim odgovore...

[Yazmeen]

Bil je moja prva najstniška ljubezen. Imela sem samo 13 let, on pa leto več, ko me je vprašal, če bi hodila z njim. Vse je bilo še tako otroško in nedolžno. Še vedno se spomnim poletnega večera, ko me je s svojim bmx-om odpeljal čez travnik, do neke reke, kjer sva sedela v temi in kjer me je prvič poljubil, zares poljubil. To je bilo zame vse novo in vem, da tisto noč od vsega navdušenja sploh nisem mogla spati. Razmišljala sem o njem, njegovih temnih koderčkih, zelenih očeh in polnih ustnicah...bil je enostavno popoln!

Nisva več dolgo "hodila", ker je bil pri svojih 14-ih že pravi osvajalec in rabila sem kar dolgo časa, da sem ga prebolela, takrat se nihče ni mogel kosati z njim.

Vendar je naneslo, da sva se v naslednjih letih še velikokrat srečala in občasno spet pristala skupaj, vendar nisva bila v zvezi.

Spomnim se, ko me je nekega dne povabil k sebi na sok, mislim, da sem imela kakih 15 let. Prišla sva v stanovanje, srce mi je razbijalo in sama nisem vedela, kaj se bo zgodilo. Sedela sva na kavču, ko je se mi je približal in me poljubil. Slekel si je majico, nato jo je slekel tudi meni. Njegovo temno telo se mi je zdelo tako seksi. Strastno me je poljubljal, se me dotikal, bil je na meni, nato jaz na njem, spet on na meni...nazadnje sva se znašla na tleh. Bilo je veliko strasti, a nisva šla do konca, ker bi bilo za oba prvič in očitno si še nisva upala tako daleč.

Nato sem jaz spoznala svojega prvega resnega fanta, s katerim sem bila 2 leti in s katerim sem zgubila nedolžnost. V teh dveh letih z zgoraj omenjenim fantom nisem imela nobenih stikov. Potem sem končala to zvezo, ki me je omejevala.

Ne vem točno, kako sva (jaz in moja najstniška ljubezen) prišla spet v stik, prek sms-ov. Spomnim se samo, da sem tisti večer spala pri teti, ki je živela blizu njega. Ko sem mu to omenila, je čisto ponorel in na vsak način vztrajal, naj pridem k njemu. Slišalo se je mamljivo, vendar si nisem upala, ker sem slutila, kaj se bo zgodilo, če grem. Po prepričevanju in mamljivih besedah, sem vstala, se oblekla in splazila iz tetinega stanovanja. Pri njem sem bila v dveh minutah, čakal me je na vratih, v oprijetih boksericah. Imel je res lepo telo, zdel se mi je zelo seksi. Rekel mi je naj bom tiho, ker starša spita v sosednji sobi, me prijel za roko, ter odvlekel v svojo sobo. Bil je že čisto neučakan. Začela sva se poželjivo poljubljati, dotikati, slačiti, pristala sva na postelji, kjer mi je slekel kavbojke, me najprej poljubljal in mi drsel z jezikom po trebuhu, potem vse nižje...bilo je noro. Začela sva v postelji, nadaljevala na pisalni mizi, nato v stoje ob steni in spet zaključila v postelji. Bila sva dobesedno vsa premočena in zadihana. Trudila sva se, da nisva bila preglasna, saj naju je od njegovih staršev ločila samo ena stena. Nisem mogla verjeti, da se nama je to, po tolikih letih vsega, kar sva imela, res zgodilo. Nato sem se oblekla in odhitela nazaj k teti, ki sploh ni opazila, da me ni bilo, saj je že spala. Zjutraj sem, kljub samo parim uram spanca, šla v šolo polna energije in komaj čakala, da povem vse sošolki.

Nič nisem pričakovala od njega, saj sem vedela, da ni tip za resne zveze, meni pa je to tudi ustrezalo, saj sem ravno končala naporno zvezo. Takrat se je v bistvu vse šele začelo, saj sva to v naslednjih letih še kar nekajkrat ponovila. Seks z njim mi je bil vedno božanski, nabit s strastjo in poželenjem. Pri seksu je zelo samozavesten in to mi je pri njem všeč. Uživala sva v teh skupnih trenutkih, nato pa vedno odšla vsak na svojo stran. In tako nama je pasalo, imelo je poseben čar.

Sedaj ima punco in otroka z njo, toda še vedno me velikokrat klikne na msn-ju ali mi pošlje sms, da še zmeraj velikokrat misli name in se spominja najinih trenutkov.

[jagodka85]

Okej, k mam lih preveč časa, bom napisala mal o nama z bivšim ....

Spoznala sva se v diskoteki, kamor sm redno zahajala kake pol leta že. Takrat sem imela "fanta" ravno ene dva tedna, pa slučajno nisva šla skupaj ven, ampak sm šla sama. Proti koncu zabave se postavi za mano on in skupaj pleševa na komad Samo ljubezen od Sester (mislm, da je tak naslov). Pač, bilo je ravno tisto leto, ko so Sestre zmagale in je naš DJ Joža ( ) vrtel najnovejše "uspešnice".
U glavnem, kmalu sva zlimana skup nekje na steni diskoteke, kasneje na stopnicah, kjer me kolegica vpraša, če nimam jst P. doma. Ja, sm rekla, da on itak isto dela ... In očitno sem imela prav. Naslednji dan mi je dal konec zaradi bivše. Tud prav
Potem sva se s tem slišala vsak dan, si pošiljala sms-e in se obnašala kot dva otročka, ki dobita bonbončke. Čez kakšna dva tedna sva začela hoditi in bilo je vse v najlepšem redu. Mesec kasneje sem izgubila nedoložnost ... z njim seveda. Sicer se mi je nekako zdelo, da tudi on ni kaj preveč vešč vsega v zvezi s spolnostjo, ampak je rekel, da ni več nedolžen.
Prvo leto je bilo magično, kazal mi je na sto in en način, kako rad me ima, skupaj sva bila na morju, plesala sva skupaj skoraj vsak vikend v isti diskoteki, kjer sva se spoznala ... Bilo je enostavno čudovito leto.
Potem pa je bila birma od sestrične ... z mami ga greva čakat pred tovarno, v kateri dela ... Pobereva ga in gremo nazaj na kosilo v tisto gostilno, v kateri smo pač "praznovali". Po koncu kosila sva se odpravila ven na klopco. Za šalo sem mu vzela mobitel in brala sms-e in se soočila s kruto realnostjo. Bil je zunaj z drugo. Sledil je histeričen jok iz moje strani in opravičevanje iz njegove strani. Seveda, vsak bi rekel, da je to konec vsega. Ampak jaz ne, dala sem mu še eno šanso. Spet je bilo vse tako, kot mora biti, samo jaz se nisem mogla znebit občutka, da je bil z drugo. Nikol več mu nisem tako zaupala, kot sem mu prvo leto. Mu nisem mogla Šla sva skupaj na morje, čisto sama. Bilo je porazno. Čez dan sva se skupaj kopala, ko pa je prišel večer, sem ga jaz čakala v najini študentski sobici (bila sva v študentskem domu, kjer je poleti neke vrste hostel za mlade in malo starejše), on pa je hodil okoli. Seveda sem se bala, da bo spet z drugo, z drugimi. Spraševala sem ga, zakaj noče, da grem z njim, pa je rekel samo, da bi bil rad sam. Zalomilo se je tudi pri plačilu najine sobice ... morala sem na vrat na nos it v minus na bančni kartici, ker on ni hotel plačati vsega, pa čeprav je vedel, da nimam službe. Domov sva prišla skregana. Narazen še vedno nisva šla ...
Nekako sem odmislila vse probleme, on me je pa počasi kupoval z raznimi stvarmi, ki mi jih je kupoval. Kmalu sem spet pristala na realnih tleh, ko si je dopisoval z nekimi punčkami in jih klical. Kasneje sem tudi izvedela, da mora v zapor ... a ga še nisem pustila. Še peljala sem ga v zapor, obiskovala ga vsak vikend, ga vozila domov. Pri nas je malo manj kot že živel. Medtem, ko je bil on v zaporu, so se nabirale položnice Si.mobila na moje ime (na njegovo željo sem šla vzet dva telefona na naročnino za naju). Mami je plačala ogromno vsoto denarja, da sem bila vsaj malo rešena teh položnic. On pa nič. Ko je prišel iz zapora, je bilo spet vse po starem ... kregala sva se, tudi sošolke so govorile, kakšen je, kje so ga videle z drugo, ko sta se držala za roke in tako naprej ... pa jim nisem verjela. Zato smo se skregale. Midva pa sva bila še vedno skupaj ... dobil je nešteto zadnjih šans in vse je zafučkou. Živel je na naš račun in za to nič dal. Postajala sem vedno bolj zagrenjena, zamorjena in depresivna, a se tega nisem zavedala.
Dostikrat sem mu rekla, da je konec, a me je vedno znova znal prepričati, da se bo spremenil in jaz, kot naivna tepka, sem mu to seveda verjela. Ampak mi je prekipel nek vikend, ko je rekel, da gre z mami k babici v Prekmurje. Ugotovila sem, da to seveda ni res in sem spokala vse njegove stvari v vreče za smeti, mu jih peljala domov in končala z vso ironijo, ki se je vlekla skoraj 4 leta. Hudo mi je bilo kvečjemu 3 dni, pa še to samo zato, ker sem bila spet sama, samote pa pač nisem bila navajena. Spoznala sem, da sem njega prebolela že tekom najine "veze". Pretrpela sem ogromno, ko sem bila z njim, dobrega ni bilo skoraj nič. Pa vendar zgodba po dveh letih še ni končana ... oz. je, samo mi je še vedno dolžan ogromno denarja. Mislim, da ga nikol ne bom vidla (denarja pač).
Bila sem naivna in mlada ... ubijalska kombinacija On mi je vzel zaupanje, vero in veselje.

O tem, kdo mi jo je vrnu in na kakšn način, pa drugič (že tko sm bla tu mač dolga ).

[M!NA]

Poznala sem ga le bežno. Bil je najlepši v mojem kraju in še daleč naokrog. Želela si ga je vsaka punca, tudi jaz . Spoznala sva se preko njegove takratne klape, katere frišna članica, sem bila tudi sama. Postala sva prijatelja, vse do tistega popoldneva, ko sem se odpravila z njegovim prijateljem ter mojo kolegico k njemu domov. Po nekaj urah druženja, sva končno ostala sama. Takrat sva se pričela noro poljubljati in božati v njegovi majhni sobici v stanovanju. Bilo je sanjsko. Tistega dne sva postala par. Videvati sva se pričela vse pogosteje, kljub takratnim obveznostim. Postala sva nerazdružljiva in sva par še sedaj! Sem najsrečnejše dekle na svetu.

[storm]

Pozdravljeni.
Odločila sem se, da svoja občutja napišem. MOgoče bo potem lažje, saj upam, da bo. Spoznala sva se kakšno leto nazaj. Vizualno mi je bil zelo všeč.MOgoče še preveč. Začela sva si dopisovat. Pisal je stvari, katere so mi bile všeč, razmišljanje, pogled na svet, o družini... Glede na to da sem bila dokaj realna oseba in sem imela za sabo konkretno razočaranje sem po prigovarjanju pristala na kavo. Začela sva se dobivat. Vedno ko sem ga vidla, se bila v sedmih nebesih, nasmejana, vesela...Hmmm, ko me je prvič poljubil, takšne strasti sem nisem okusla. Sploh nisem vedla kaj se dogaja... Bilo je prelepo. NO verjetno prelepo, da bi bilo res. KAjti sledijo je zatišje par mesecev. NIsva se vidla, ne slišala. Hotela sem ga pozabit, no saj sem ga... samo vprašanje je za koliko časa?
Po določenem času se je spet vrnil v moje življenje, katero je dobilo nov zagon, nov smisel... BIlo je še lepše, še bolj fantastično.... z eno napako spet je odšel...še ga čakam...a se bo vrnil? ali je šel za vedno?
zelo mi je žal, da takrat ko sva bila skupaj nikoli nisem povedla, kaj čutim do njega. Zato mi je žal. Sprašujem se ali še bom kdaj tak srečna ali še bom kateremu moškemu dovolila do mene? Kajti toliko solz...najhuje pa je da tega sploh ne ve...ne ve koliko mi pomeni...dosti krat se sprašujem zakaj ljudje povzročamo drugim bolečino? Jo povzročamo nehote?
Upanje, pa še ostaja. KAr je glavno...

lep pozdrav