Ljubezen drugačnih oseb

[mirella]

Ko osebo ljubiš in se z njo lepo razumeš, sprejemaš njeno "drugačnost" ..

[moi T]

Moja teta je bila dolga leta nesrečna v ljubezni in ni mogla najt pravga zase. Zdej pa je najbolj srečna z enim tipom, ki je na invalidskem vozičku in tudi jez sm ful srečna zanjo, da je končno našla ljubezn svojga življenja.

[small_star]

Nikoli ne reci nikoli.... Mislim, da če bi mi oseba s posebnimi potrebami (invalid mi je grozna beseda) zlezla pod kožo in bo jo vzljubila, bi bila definitivno z njim. Doma imam naglušnega brata in to drugačnost normalno sprejemam, je del mojega življenja. Sama pa bom kmalu postala diplomirana delovna terapevtka (naš cilj je, da pri vsakem posamezniku poskušamo doseči najvišjo stopnjo samostojnosti v življenju za njegov nivo) in bi dala vse od sebe, da bi ta oseba ob meni živela zanj polno življenje. Če pa bi prišlo do kakšne nesreče in bi se poškodoval moj dragi (naj do tega nikdar ne pride!!!), bi 1000000% ostala z njim in mu stala ob strani. Pomagala bi mu, da bi se lažje prebijal skozi življenje, izbrskala bi vse možne oblike pomoči, ki bi mu pripadale, imel bi vso mojo pomoč in ljubezen. Nesreča bi naju le še zbližala.

[BeXy]

moj lubi je mel 3 lete nazaj nesrečo k je bordu in je padu z višine na hrbtenico in pol dolg niso vedl al bo še lohka hodu al ne in je mel 3 vretence ful uničene...zdej lohka na srečo vse dela normaln, edin včasih ga še mal križ boli pa težko hod in me dostkrt upraša če bi ostala z njim če bi bil invalid al pa če bi sploh hotla z njim bit če bi bil že od začetka invalid- in moj odgovor je že skoz JA, ker mi vse pomen

[lil' me]

Če bi bla to neka velika ljubezn pol bi normalno tut to sprejela.

[..Evelyn..]

..

[Tonja]

Jaz sem pred leti delala z invalidi - prostovoljno. Bili so na vozičku, slepi, gluhi, duševno prizadeti (tile potrebujejo sploh veliko truda, moči, v glavnem celega človeka).
In moj dober prijatelj je bil človek, ki je na vozičku. Sicer se z napako ni rodil že pri rojstvu, ampak je imel nesrečo, ki ga je posadila na voziček. In je fant res človek na mestu! Poznam veliko ljudi, ki so na vozičku in se zaradi tega pomilujejo ali pa izkoriščejo voziček sebi v prid (nekoč me je en model tudi napadel, da nočem bit z njim samo zaradi tega ker je invalid in podobno), tale dečko, pa je sposoben z velikim S. Vozi avto (avto ma prirejen, da lahko dela vse z rokami), doma imajo kmetijo in pomaga kjerkoli se da, nikoli ga ne vidiš jeznega ali obupanega. Sicer ne vem, če ima dekle, ker se že zelo dolgo nisva videla, ampak ko sva se midva družila, niti ni imel neke želje po tem, da bi žensko imel (pa je precej starejši od mene).
Če želi nekdo bit z invalidom, mora vedet, da sprememba v življenju bo. Pridejo mesta, kamor invalid ne more. Če je nekdo zaljubljen v gore, ve, da bo tja hodil sam, ker nekdo, ki je na vozičku bo težje osvajal vrhove. Če nekdo rad pleše, mora vedet, da je z invalidom malo drugače plesat, kot pa z nekom, ki je sposoben delat vse mogoče gibe. Kako je z spolnostjo, ne vem.
Ampak, ti pa dajo tovrstni ljudje zagon na drugih področjih. Večina invalidov, ki jih jaz poznam so večni optimisti. Sposobni so marsikaj narediti bolje kot jaz in marsikdo drug.

Ali bi imela invalida ali ne, ne vem. Enostavno ne razmišljam o partnerstvu. Ne z enim človekom in ne z drugim.

[*lovely*]

ja to je 100% možno. poznam primer, kjer ima žena otroško paralizo, mož pa je popolnoma zdrav, poročena sta že 21 let in imata zdravega otroka!!!

[stevens]

vsi drugačni vsi enakopravni...