Ljubezen drugačnih oseb

[Maudisa]

Ja pač od človeka do človeka je odvisno kolko ma do tega neke presodke.Drgač pa so tudi invalidi ljudje tako kot mi in čist nič drugačni

[*BelaLilija*]

Seveda se lahko najdeta zdrav človek in invalid (ponavadi so takšne zveze še bolj močne, ker je med partnerjema povezanost in strpnost do drugačnih). Vse je odvisno samo od tega ali sta z razmišljanjem na enaki valovni dolžini.

[Jochie]

vsa dekleta, ki pišete, da sploh ni ovir glede para, kjer je eden "invalid" drugi pa "zdrav"...eno kost vam mečem...

koliko vas bi bilo pripravljeno spoznati študenta???

[*BelaLilija*]

Jaz za sebe vem, da ne bi bila pripravljena živeti z nekom, ki bi bil npr. prikrajšan za tek, sprehod ali šport. Glede prijateljevanja ni problemov, ampak da se odločiš za življenjski korak in preostanek življenja preživeti z invalidom, moraš biti že v podzavesti prepričan v to. Poznam kar nekaj primerov, kot sem že v prejšnjem postu napisala, da je možno tako živeti, ampak sama se iskreno povedano ne vidim v tem.

[*QueenBitch*]

Jaz sem imela nekoga v zivljenju tako rada..da vem da ce bi ostal invalid bi ostala z njim ne glede na vse...ampak ker ga poznam pa vem tudi to da bi me odrival od sebe na vseh podrocjih (sj najbrz bi jaz ravnala enako) in da bi blo vse skupi zlo tezko..

[kr.ena]

Odvisno, kakšen invalid je tip. Lahko si predstavljam, da bi bila s tipom, ki je na vozičku, ki je slep, ki je brez noge .... teže pa bi bila z nekom, ki je invalid na čustvenem, etičnem, mentalnem področju.

Pravzaprav smo pa vsi invalidi. Vsakemu kaj manjka. Vsi smo "drugačni".

[kamis]

ja vam kr povem da bi težko se zaljubila v človeka invalida(ki bi biu na vožičku).Če bi pa moj dragi recimo imel nesrečo in bi postal invalid bi ga imela rada še naprej.Gre za različne zadeve.Jaz nisem invalid,sem slušno prizadeta,kot otrok sem imela vnetje ušesa ki mi je pokvarilo sluh.Pri 4ih letih sem se morala ponovno naučiti govoriti.Moj sluh je na meji med naglušnostjo in gluhostjo.Na zavodu mi pravijo da otroci z mojo zgubo sluha ne znajo govoriti!Pred vsakim fantom ki sem ga spoznala sem to skrivala,ker me je bilo sram.Res.Težko mi je blo komurkoli pogledati v oči in mu povedati da sem slušno prizadeta in da imam slušne aparatke(komuniciram in z aparatki slišim normalno).To je zame velik tabu.Potem razumem kako se počutijo ljudje na vozičkih ki jih vsi vidijo da imajo določene napake oz.bolezni.Težka tema tole,samo ljubezen je prisotna povsod...

[plesalčica]

veš kaj,jaz osebno bi pa lahko imela invalida.če je ljubezen tako močna,če te tako rukne...potem(vsaj zame) ni ovir glede invalidnosti.
je več vrst invalidnosti.
moj dedek je bil pred smrtjo 3 leta invalid...pa mi ni blo težko skrbet za njega.ampak,to je druga vrsta ljubezni.
shit,zdej mi je pa hudo,ker sem pomislila nanj.mater, 11 let je že,pa ga še vedno neskončno pogrešam

[renatka_]

Jst bom tkole rekla. Ne bi začela veze z nekom, ki je invalid. Če pa bi RECIMO (bognedaj!) moj sedanji fant posal invalid, pa bi ga brezpogojno ljubila še naprej. Tut ga rihtala in šla z njim kam. Brez kakršnega koli sramu.

[*tamalla*]

jst sem se najprej v mojga fanta zaljubila zarad njegove notranjosti ...mislim sej ne rečem da mi ni lep ... men je najlepši sam pa mu tega da če bi se ponesrečo nebi mogla naredit da bi ga zapustila ... preveč v redu oseba je ... in mislim da če nebi bila več par bi pa vsaj bila ob njemu kot najbolša prijateljica in mu vedno pomagala...

[rebel*]

hm...js pa ne vem kje bi sploh spoznala kakega... mislim, čist tko... srečaš recimo na ulci, nikol pa še nism dejansko spoznala kakega, kr enostavno nism na pravih mestih al kaj... po moje se kira (al pa kir) zaljubi v invalida, s kirim ma stike (recimo da si prostovoljc al pa delaš u kakem njihovem zavodu) in če se že itak ukvarjaš z njimi, veš, kak to gre in je velik več možnosti, da se odločiš prežvet ostanek življenja z njim... upam, da sm vsaj prbližno razumljivo tole napisala, kr se mi zdi da sm mal zabluzla, pa vseen

[LoLLypoop=))]

takšna ljubezen je zihr najlepša...zato ker se ta invalid toliko bolj zave življenga in ga bolj ceni...in zato toliko bolj ljubi tisto kar ima...
veliko prijateljev in punca obrnejo hrbet takšnemu človeku,ki se mu nesreča zgodi nenadno...ne, to ni strah, to je zaničevanje...in takšni ljudje se odmaknejo od človeka samo zato stran,ker jih je v njegovi bližini sram...
če ga je lahko ljubila,dokler je njegovo telo funkcioniralo normalno,nevem zakaj nebi to resnično ljubezen (če je sploh obstajala med zvezo) izkazovala naprej....
spoštujem jih enako kot "normalnega" človeka...če ne celo bolj....zaradi vdanosti,vztrajnosti in ljubezni ki jo premorejo....

podpišem se k @ ( afni?? =)))

[jagodka85]

em, študent je v redu dečko jap... sva se pogovarjala po msn-ju kr neki časa...
sam, da bi pa jz sama šla v zvezo s kakršnimkol invalidom... mislm, da ne... ne vem, ne morm rečt, dokler ne bi spoznala nekoga, k bi mi zlezu pod kožo zarad sebe, svoje notranjosti, ne zarad invalidnosti...
sj tko, k ste že rekle.. vse se da, če se hoče...
se pa strinjam z renatko... tud jz bi svojmu brezpogojno stala ob strani, če bi se mu kej zgodl in bi bil zarad tega invalid, delno nepokreten, karkol... sicer bi se blo vrjetno težko navadt na tako situacijo, ampak ni važn... pač bi skrbela za njega, kar sm pa prepričana, da bi tud on zame, če bi slučajn do tega pršlo...
študent, teb pa na srce polagam, da k hodš v lj (sj še ane ), pa probej spoznat kakšno (če je nisi že)... sj je velik punc še na razpolago, pa vrjetn ne iščejo vse tiste popolne tipe (itak vsi vemo, da nihče ni popoln), k v srčku nimajo nč dobrga... ti definitivno maš

[IJO]

v ljubezni ni nič nemogoče, tako da ... pustimo se presenetit, ampak pomojem vsak lahko dobi vsakega, ... če je seveda sposoben svojo ljbezen na tak ali drugacn nacin prepricat da je on pravi

[študent]

Sicer me dolgo ni bilo tukaj ampak sem še vedno v istem položaju. Mogoče poznam več ljudi, tudi punc pa vendar ni mogoče reči da je lahko dobiti katerokoli. Tudi besede, da je navajena živeti z invalidom praktično ne pomenijo nič, saj se kaj kmalu tudi prijateljstvo konča.