koliko se videvate s partnerjem?

[Barbeque]

Pozdravček. Zadnje čase me nekaj zelo muči. s fantom sva v zvezi 2 leti. Imama super zvezo,razumema se odlično,vse je na mestu,točno tako kot mora biti...popolno. Moti me pa zelo, da se vidiva le 1x čez teden in potem še čez vikend.Pa najini kraji niso pretirano oddaljeni.
Zato sem začela zadnje čase veliko razmišljati o tem in fantu pritiskati glede tega.Hočem tudi,da se čimprej preseliva skupaj,saj bova tako skupaj ves čas,pa četudi samo čez noč v postelji(zaradi službe itd). Ne zdržim več.Pre dolgo se mi že vlečeta 2 leti in občasno sestajanje(res da se vsak dan ne morava voziti en k drugemu,zaradi službe).Zato pa se želim skupaj preseliti.Fant si je tudi žele,ampak imam nek občutek,za danje čase vse manj intenzivno dela na tem.imam občutek,da mu doma prav nič ne manjka in se mu ne mudi odoto.
kaj bi naredile na mojem mestu?sem le jaz postala tako posesivna in ga hočem vsak dan ob sebi?koliko se ve vidite s partnerji,da vam je "dovolj"?
Nočem da bi najina popolna zveza propadla zaradi tega.

[placebo]

Vidiva se skoraj vsak dan, oba živiva v Ljubljani, pa še dokaj blizu. Si pa tudi jaz želim, da bi se preselila skupaj, ker bi ga mela rada skoz ob sebi

Mislim, da nisi čisto nič posesivna, normalno, da bi rada več časa preživela z njim oz. živela z njim. Povej mu tako kot si nam tu lepo napisala. Srečno!

[*Abby**]

Midva sva skupaj malo manj kot dve leti, skupaj živiva pa od junija 2011. Tudi prej sva se videvala dnevno, sicer oba v Ljubljani, pa vseeno.

Meni na kraj pameti ne bi prišlo, da se bi 2 leti (!) videvala samo 1x na teden in čez vikend, če bi imela namen imet s tem fantom neko prihodnost. Zame zveza, kjer dva ne živita skupaj ni resna zveza in enostavno ni šans, da se bi šla takšno ''srednješolsko ljubezen'' po tem, ko bi enkrat že dejansko prišla iz srednje šole.

[sarimari]

Midva sma skupaj 1o mesecev in se ne vidima vsak dan. Nekje 5x na teden mogoce kak dan manj. Dobima se kuk nama znese. Ceprav ne prespima en pri drugem, ker sma oba v bloku in se pri starsih. Prespima le obcasno.

[sarimari]

Midva sma skupaj 1o mesecev in se ne vidima vsak dan. Nekje 5x na teden mogoce kak dan manj. Dobima se kuk nama znese. Ceprav ne prespima en pri drugem, ker sma oba v bloku in se pri starsih. Prespima le obcasno.

[emanuela]

Zakaj pa zveza, kjer dva ne živita skupaj ne bi bila resna? Komot lahko nekaj let živita vsak na svojem, če imata npr v svojih krajih faks ali službe in nista nič manj resna. Seveda se zveza poglobi itd itd ko si na svojem, ampak če ne gre drugače, ne gre. Ne vem zakaj bi po npr treh, štirih letih zveze bila zveza neresna, ker par ne živi skupaj (sploh če je problem npr. stanovanje, vsi vemo, kakšne so najemnine in stroški). In res ne vem, zakaj bi eni morali vse dneve viseti skupaj-če se nekdo vidi tri dni na teden npr ker ima obveznosti, zakaj bi bilo to premalo? Ene res preveč komplicirate.

[Barbeque]

abby,pa sta skupaj u nAjemniškem? moj si sicer ureja nekaj,da bo kupil stanovanje,ampak to se zavleče v nedogled.nočeva pa dnarja za najem dajat. ampak jaz več ne moram čakat,da se bodo finančne stvari uredile in bo dokončno kupil to stanovanje,ki ima v načrtu.
moti me,da ne da vse od sebe in uživa doma pri tastarih.
saj čez vikende zmeraj spiva skupaj.ampak sem takoo naveličana tega.
ne vem,ali je moja težava ta,ali sem naveličana že vsega...?

po kolikem času pa je po vašem mnenju neka "normalna" meja, "pravi čas" za začetek skupnega življenja? (če seveda nisi najstnik- po petindvajsetem)

[sirova štručka]

...

[v-e-s-n-a]

midva ziviva skupaj, tak da se vidiva vsak dan.

Midva sva se po 2 letih zveze videvala nekje vsak drug dan...

[Kaycii*]

Midva sva pa skupaj 10 mesecev...in zadnja dva mesca sem skos bolj kot ne pri njemu ...in nama obema paše ...Zato te popolnoma razumem da te to jezi. Jaz na tvojem mestu, bi mu lepo povedala kar te teži, če te ima rad, bo začel o tem razmišljat in bo naredil kak korak naprej...če te nima, mu bo vseeno. Sam ne tega zadrževat v seb, ker bo slabše sam zate, za njega in za zvezo. Če je komunikacija na mestu, sta že 3/4 težave odpravla

[floribunda]

S prejšnjim tipom, s katerim nisva živela skupaj, sva se videvala vsak dan. Al se je pri meni ustavil po službi, ali pa sva se videla zvečer in je navadno prespal pri meni. Dokler sem si sobo delila je pri meni spal parkrat na teden in za vikende, ko sem se preselila v svojo sobo (govorim za študentsko stanovanje) pa je navadno prihajal k meni spat, ker mi je to bolj ustrezalo kot da je prišel na obisk sredi dneva.
Po eni strani je bilo to lažje. videla sva se, ko nama je ustrezalo, če se komu ni dalo se pač nisva videla. niti nikoli nisem čutila pritiska, da moreva nekaj ekstra počet, ko sva bila skupaj, ker sva se itak videla vsak dan.
mi je šlo pa precej na živce, da tip pri svojih 28 ne razmišlja o selitvi od doma, čeprav ima službo. ker je ceneje živet doma. ma nemoj

s sedanjim sva se zaradi spleta okoliščin preselila skupaj takoj. jaz sem se ravno selila on pa je rabil začasno namestitev v ljubljani. pa sem nekako zbrala pogum (čeprav je blo vse res zelo zelo zelo frišno) in rekla: poglej, če boš živel pri meni, boš moral plačevati pol najemnine za sobo. in tako je to postalo uradno. začasna namestitev se je nato zavlekla v stalno.
ker sva živela še s 3. ljudmi sem se js čim prej želela preselit na svoje in sem ful težila s tem, ker so mi šli cimri s svojo nehigieno na živce, največ moje živčnosti je pokasiral ravno moj tip. standard.

in tako sva si lani našla svoj flet. obema je kul. živiva bolj kot ne v slogi. niti približno si ne morem predstavljat, da bi v tem trenutku stanovanje delila s kom drugim.
ker sva pač non stop skupaj je pritisk kaj boš počel in kdaj še manjši, lahko se v miru kak dan dolgočasis na smrt, lahko se šetaš nag po stanovanju (neprecenljivo), časa ti ni več treba razporejat okoli tega kdaj ma drugi fraj termin za videvanje.
res je, da potem svojega partnerja vidiš v vseh slabih momentih, jezi, tečnobi, ko je bolan in nikakav, ampak fašeš pa tudi vse najboljše momente. meni so všeč iskreni odnosi med ljudmi, tako da me načeloma niti ne moti. kvečjemu se mi zdi fajn, da partnerja ne vidiš samo zapakiranega v škatlico, svežega, dišečega in popedenanega, tako psihično kot fizično, za vajin 'date'.

300€, kolikor plačujem za najemnino in stroške, da lahko živiva skupaj, v miru in da se lahko po mili volji derem, ko mi prihaja, se mi ne zdi stran vržen denar. če bi čakala, da zaslužim dovolj za polog kredita, bi trajalo še pa još, preden bi lahko uživala svoj (najin) mir. poleg tega me partner v ničemer ne ovira, ne pogrešam 'svojega mira', ker ga imam. zaspat vsako noč ob človeku, ki ga ljubiš in zbujanje z njim je pa itak poglavje zase

[Poppy.]

Midva sva skupaj eno leto in sva skupaj vsak vikend (prespiva eden pri drugemu), med tednom pa se vidiva 2x (recimo torek in četrtek, da se vidiva vsak drug dan). Tudi jaz bi rada bila skoz z njim in ga videla vsak dan, po drugi strani nama pa obema ustreza da je tako, ker drugače pač ne gre zaradi obveznosti.

Kdaj je čas, da se par preseli skupaj, je pa po moje čisto odvisno od para oz. človeka in vseh okoliščin, ki spadajo zraven - služba, finančno stanje ... Midva npr. že zdaj načrtujeva kako in kaj bova, kar pa tudi ne pomeni, da se bova že kmalu selila skupaj.

[*Abby**]

Zakaj pa zveza, kjer dva ne živita skupaj ne bi bila resna?

Zato, ker dokler se z nekom videvaš, ga vidiš, ko obema ustreza, ko imata oba čas, ko enemu ali drugemu do tega ni, se videt ni potrebno, poveš stvari, ki so najnujnejše, marsikaj, kar se ti zgodi moraš izpustit, čas moraš uredit tako, da ga maksimalno izkoristita, seksaš vedno ko se vidiš, pojma nimaš, kako ta oseba dejansko funkcionira v življenju ... imam nekaj prijateljev (med nijmi sestro) s katerimi se super razumem in vidim toliko, kot očitno marsikater par - z njimi ne bi nikoli živela.

Resen par si po mojem takrat, ko z nekom skupaj preživljaš napade dolgočasja, tečnobe, slabega počutja, ko ga strežeš bolnega in naživciranega zaradi kakšnih stresnih zadev, ko moraš to osebo prenašat tudi ko ti ni do tega, da bi prenašal kogarkoli na svetu, ko ne moreš prekinit telefonske zveze in se dva dni ne slišat, ker si se skregal in si jezen ... take stvari.

Da ne pridem do banalnosti kot je hoja v trgovino, kuhanje, pospravljanje in neprijetne navade, ker je to je še najmanjši problem, pa je včasih kaj tudi neznosno.

Tudi midva sva z mojim skupno vselitev napravila podobno kot floribunda - en cimer je šel iz stanovanja, kjer je živel moj, pa sem šla jaz k nijm, da minimaliziramo stroške, plus me je motila vožnja sem in tja vsak dan (z enega konca na drug konec Lj) pa še cimri so bili v mojem stanovanju malo nemarni ... itd. No, letos se je vse nekako izšlo tako, da sva sama.

Barbeque: Ja, sva v najemu. In si ne predstavljam, da bi kdaj živela v stanovanju, ki ga je kupil moj sam (kot razumem, da naj bi bilo pri vama) in si tudi ne predstavljam, da bom čez cca 6,7 let, ko bi želela imet tudi otročka že lahko imela takšen denar. Kot pravi floribunda: Ni idealno, ampak rajši plačam 350€ za luštno stanovanje v katerem sva sama, kot pa furam neko zvezo, ki se bo potem enkrat, ko se bova morda res vselila skupaj izkazala kot ne najboljša izbira. In nikoli ne bi hotela vreči stran nekaj let, da to ugotovim.

In seveda: To s spanjem in zbujanjem je neprecenljivo. Kot tudi to, da lahko ležim dve uri in gledam v zrak v eni sobi in on v drugi, če nama je do tega, in sva potem še tri ure aktivno in kvalitetno ''skupaj''.

[..Evelyn..]

Torej, jaz in moj, ki sva skupaj sedem let in štiri mesece, je med nama razdalje kar precej, se vidiva za vikende- včasih tri dni, včasih en dan, hodiva skupaj na morje, počitnice, večdnevne izlete in tako dalje, se slišiva in bereva vsak dan, sem bila z njim, ko je bil boln, tečen, neprespan, utrujen, zaposlen in obratno, vem na pamet s čim se hrani, kaj pije, kaj oblači, kakšne barve gate ma, kaj zna po hiši narest-kaj dejansko dela, kakšne navade ima, kakšne rutine, kakšen je njegov slog življenja in obratno, vem kako se obnaša okrog drugih, poznam vso njegovo življenjsko situacijo, vse sorodnike, imava takšen odnos, da si ničesar ne skrivava (including vsi mejli, mobiteli in druga socialna omrežja, ki jih nekateri porivajo pod "zasebnost") že sedem let, poznam njegove prijatelje, vem kje je zaposlen in kako, si vsak dan že sedem let + 2 leti poznanstva piševa smse za lahko noč in poročava vsakič, ko greva kam ven, kdaj prideva domov in da sva varno prispela domov, poznava vse osebne podatke drug od drugega (including bančni računi) načrtujeva skupno vselitev, ko jaz končam s študijem ---> sva v "ne-resni" zvezi?

Well, thats good to know!

[Maychy]

No, meni je pa ravno to gledanje v luft vsak v svoji sobi ena od stvari zaradi katere se mi nič ne mudi živeti skupaj. Da razložim...

Skupaj sva 5 let in se vidiva ponavadi 1x med tednom in sva skupaj cel vikend. Oba imava redni službi. Čas med tednom tako hitro mine, da nimam niti časa, da bi ga nekaj blazno pogrešala. Ko pridem domov je treba pospravit, pripravit za službo naslednji dan, pa malo grem športat, se ukvarjat s hobiji ipd. pa je dan okoli. In mi je vseeno, če on sedi in dela svoje v sosednji sobi ali pa pri sebi doma. Med vikendom je seveda drugače, ker imava več časa.

Kar se pa tiče navad, tečnobe in ostalega pa vse to doživiva tudi včasih med vikendom, ko iščeva ideje, kam bi se dala. Prav tako morava tako pri meni kot pri njem "vzdrževat" svoj del stanovanja (pospravljanje), kuhat, prat... Tako da vse to itak počnem povsod.

Ne vem... Edino razliko vidim res v tem, da greš lahko, ko živiš skupaj vsak večer skupaj spat in se malo pocrkljaš. Zjutaj pa itak ne vstajava ob istem času.

Saj če bi bila šansa, bi verjetno tudi midva živela skupaj. Ne mi pa prodajat buč, da to ni resna zveza in da tako človeka ne spoznaš, ker preprosto ni res.