koliko se videvate s partnerjem?

[MarijaNana]

Jezus, kako ti vse mešaš ... Podoba, ki jo dajejo mediji (od koder predstave o idealni ljubezni), ima v središču zaljubljenost, ne ljubezni. Predanega odnosa ni brez ljubezni in za ljubezen je potrebno precej dela na odnosu, iskrenosti, popolne predaje, sposobnosti ''bit to kar si', tudi nekaj bolečine in seveda sprejemanja partnerja takega kot je. To je težko, ampak osebne rasti ali polnega odnosa mimo tega ni. Zato tako malo ljudi ''prileze'' do te točke. In tudi zato, seveda, ker nasedajo še eni družbeni manipulaciji, vsiljenemu prepričanju, da obstajajo pomembne razlike med spoloma. Ne obstajajo. Jih ni. Ko seveda enkrat stopiš preko klišejskih vlog, ki ti jih je dodelila družba in zmoreš svojo identiteto gradit in čem bolj esencialnem in ko si sposoben to, kar si mimo teh klišejskih opredelitev, tudi delit z nekom.

Nama ''laufa'', drugo pa za potrebe te debate ni bistveno.

[Marco]

Jezus.. nice, tudi to sem prav zadel Mislim da ti bolj sodiš na portal druzina.si
Seveda da ni bistveno.. ampak če si že ti izpostavila in se pohvalila z omembo sebe in svojega partnerja ane potem pa malo več info navrži, da vidimo kje smo;)
Ni nobene razlike med spoloma? hahah pa še kakšna, sploh v načinu razmišljanja, percepcije itn.. Ampak če je skupno vodilo Bog in vera, verjamem da je posledično lažje furati skupno zvezo.. kar seveda ni nič narobe;) Čeprav nebi rad še te teme načel o teh krščanskih družinah, ki se imajo za oh in splho pravo družino.. Kakšno je pa dejansko realno stanje pa vsi raje zamižijo na eno oko;)

Vse lepo in prav to kar si ti naštela.. Sedaj pa to razloži današnji mladini Mar komu poamga ta tvoj nasvet že stokrat slišan in prežvečen? Najprej je treba odpreti oči in prepoznati problem. Misliš da je problem v partnerju a nato ugotoviš da je v tebi. Za to pa rabiš čas.. veliko časa, izkušnje, trening.. še prej pa treba pridt v stanje zrelosti..
P.S. in ne mečem vse v isti koš! Samo opisujem svoja dolgoletna opažanja in razmišljanja glede na moje izkušnje , poznanstva itn.. Sem pa prepričan da o tem kar pišem je nasplošno zelo pogosta praksa

[MarijaNana]

Ofak, kake bučke ti trosiš (A sem zaradi ''ofak'' nimfomanka?).

Agnostičarka sem (ker je to edina logično veljavna pozicija) in hkrati feministka ter pristašica queer študij in LGBT gibanj. Drugače: ne verjamem v boga, verjamem v odprto komunikacijo in pristne odnose.

Vse relevantne študije kažejo, da razlik med moškimi in ženskami ni, pred kratkim je bilo to tudi medicinsko dokazano v okviru nevrološke znanosti. (Za razliko od katoliške vere, ki ima zelo jasno hierarhijo spolov.) Razlike, ki obstajajo so družbeno pogojene in so vsiljene od zunaj. Večinoma ne gre za globoke značajske poteze, ampak za prezentacije tistega, kar je družba posamezniku vsilila in kakor posameznik ravna v nepristnih, splošnih družbenih odnosih.

Ja, seveda. To o čemer ti pišeš je absolutno večinska praksa, v tem se strinjava. Ampak če je nekaj ''večinsko'', še ne pomeni, da je najboljše možno. Večinoma ni.

OT: A bi šlo, da pišeš z malo manj smejkoti? A veš ... kot odrasla oseba? Ker je malo nadležno za brat.

[Marco]

Ne skrbi nebi te označil.. ampak probati ni greh, me je pač zanimalo tako sem pa dobil odgovor in še boljše izhodišče za psihoanalizo ampak sploh nisem dosti falil očitno isto s. drugo pakovanje
Pa ravno folk je zrcalo tega, kar nam je posiljeno od vzunaj dddd.. govorimo o masah folka.. "povprečnih" ljudeh. Ne pa o agnostičarkah, femistakh.. ki so že bolj "specifični" primeri.. Ki ubistvu znajo malo bolj razmišljati tudi s svojo glavo. Torej kaj ima tukaj veze študija da si nismo različni? Delujemo že tako ane.. sploh se to dobro vidi v skupnem odnosu/vezi (no če ne štejem agnostikov in feministk potemtakem haha) no.. sej počasi bova prišla na isto točko, samo da sva oba krenila iz druge smeri;)

P.S. Hm lahko se zmeniva, da poveš koliko let šteješ pa izklopim smejkote Smejkoti so pa res stvar navade in z namenom, da moje pisanje ne izpade preveč "sovražno"

[MarijaNana]

Pomembno je, da si ženske in moški biološko gledano nismo različni in da se ne da povezat spolnih organov s paketom značajskih lastnosti. Tako vedenje je pomembno, če naj se začno tudi v družbi dogajat premiki k temu, da se ljudi ne bo več razločevalo glede na spol in da med spoloma ne bo več hierarhičnega razmerja.

Kar zadeva ''povprečne ljudi'': večini je spol družbeno privzgojen in to se pozna na njihovih odnosih, res je. Ampak gre samo za nek določen nabor lastnosti in naučenih obnašanj - identiteta posameznika je nekaj širšega od tega in v nekem pristnem odnosu se to tudi jasno razkrije ... se pravi, ko ''padejo vse maske''.

Če ljudem vcepljaš ''delajte tako in tako, ker so vsi moški taki in taki, ženske pa take in take'' - kot si na začetku počel, potem samo utrjuješ tak pristop k odnosom, ki vodi v še več praznih razmerij med ljudmi.

Ne mislim, da lahko spremenim svet, ampak če bo kdo zaradi tega, kar govorim premislil o tem, kako bi sam lahko živel mimo tistega, kar so mu vcepljali v družini/družbi in imel bolj plodne odnose z ljudmi in sam s sabo, če bo zaradi tega kdo malo manj nestrpen ... super.

No, če se ti zdi tako pomembno: 25 let sem stara in to niti slučajno ni bistveno.

[celjanar]

25 pa že tak razgledana, svaka čast...si postala kr zanimiva naenkrat. MSN?

[Marco]

Hm ampak midva sva na drugem polu kar se tiče razlikovanja med spoloma.. Jaz sem imel bolj v mislih klasične primere (v zvezi), kot so neke stvari ki se nam moškim zdijo recimo samoumnevne, logične se ženskam ne in seveda tudi obratno. In to gre bolj za "banalne" primere, ki pa igrajo pomembno vlogo da je odnos zdrav in par srečen. V smislu bolj "a prijatelji ti več pomenijo kot jaz?" ne pa da trdim da more bit baba samo za šporgetom pa otroke delat
Tu je ta glavna razlika v čemur se razlikujemo(v odnosu).. ki je tudi verjetno bolj odraz ega, sebičnosti,itd itd.. Nezavedajoč se tega se razume.. Pač mi tipi smo načeloma bolj na freh, bejbe pa bolj rabijo neko potrditev, extra pozornost in ta občutek pripadnosti.. Pa še kako se razlikujemo

[MarijaNana]

Kot sem že v drugi temi napisala: debata se mi zdi nesmiselna. Če po vsem, kar sem napisala, ne razumeš, pač ne razumeš ... Lep večer še naprej.

[Marco]

A jaz tebe ne razumem? Al ti mene ne? To je ta razlika ja haha

[Mataio_1]

Če imaš nekoga rad, si želiš bit z njim, ker te čas, ki ga skupaj preživita izpolnjuje

Pa povej, kako pogosto naj bi se dva videvala?

[MarijaNana]

^^ Odvisno od narave zveze. Če se dva srednješolca dobivata 1-2x tedensko je nekaj drugega, kot če je moški pri npr. 32 v zvezi že tri leta, pa se še vedno videvata le ob vikendih, med njima pa je npr. 10km razlike, imata usklajene delovnike ipd.

Predvsem je pomembna želja bit s to osebo kolikor je dejansko mogoče.

[Lolita85]

Ni važna kvantiteta, ampak kvaliteta.

Obstajajo pari, k se videvajo nekajkrat na teden, in so ok.

Pa tud taki, k visijo skupi skoz, pa bi zanje in ljudi okrog njih blo boljš, da bi šli narazen.

Ne gre za to, da koga ne bi maru, ampak dobro imeti nekaj časa zase, da lahko partnerju sploh kaj novega poveš, pa da se ga spet veseliš, če ga kakšen dan vmes ne vidiš.

[MarijaNana]

^^ Ja, to res velja za SŠ zvezice. Ko pa enkrat z nekom živiš, ga pa - hočeš nočeš vsak dan vidiš ... in to je nekako cilj večine odnosov, tako da ...

[Lolita85]

Ko enkrat živiš skupaj, ja.

A prej je nekaj časa (občasnega) videvanja potrebnega ne glede na starost, da se sploh spoznaš. Koliko, pa je odvisno od posameznika.

[MarijaNana]

No, potem bi bilo pa treba drugače zastavit vprašanje ... recimo: Koliko se v kaki fazi odnosa videvate s partnerjem?

Npr.:
Prvi mesec: 1x na teden
2-3 mesec: 2x na teden
4-6 mesec: 3x na teden
7-12 mesec: 3x med tednom (npr. za kosilo), skupaj preživeti vikendi
12+ bodisi vzorec od zgornje točke, bodisi skupna vselitev ...