Kje spoznati punco?

[babygirly*]

Če si se za nekoga odločil ker ti je všeč, ti on ni všeč zato, ker si se zanj odločil. Ljubiš ga, ker ti je všeč, torej ne zato, ker si se odločil ljubit ga in všeč ti je , ker je takšen kot je, ne zato, ker si se ti odločil, da ti bo všeč takšen kot je. Da ti je pa všeč takšen kot je, pa ni kriva tvoja odločitev, ampak vse kar se ti je v življenju dogajalo do takrat. Nobene misterioznosti torej.

Agreed! Še najbolj logična razlaga.

[punkie_]

sem se mogla kar dobro okoli fukarit in velik kurcev prešlatat, da govorim take stvari.

potemtakem veš katerim lahko stopiš ob bok.

izkušenim, kakopak verjami, imaš še looong way to go, but... u don't wanna go there, believe me. jaz pa sem šla in ni mi žal.

uživajte in pa vrnite se na temo, lp

[Rollin #2]

Tvoja trditev je , kot da bi nekdo rekel:

-Odločitev je, če kupiš majico, ki ti ni všeč in se potem odločiš, da jo boš rad nosil.

ne, jaz sem postavila trditev/vprašanje: ali lahko sploh kupiš majico ki ti ni všeč in ne boš imel kaj od nje? kaj ne boš v vsakem primeru rekel ne? ali je to potem odločitev?

in če zarijem globlje...(lih ko imam preveč reči za počet) ti bi se na tistem kraju s tistimi istimi podatki, ki jih imaš v glavi vsakič isto odločil, razen če ne bi uporabil kovanec ali kaj podobnega. pa tudi tisti kovanec bi vrgel pod istim kotom ob istem času. to privede do vprašanja ali smo sploh zmožni se kaj odločit ali smo samo velika škatla ki procesira podatke, izgledamo bolj kompleksni, a nič boljši od črva?

Majica ti je všeč, nato se pa odločiš, ali jo boš kupil, ali ne. O majici, ki ti ni nikakor všeč se nimaš kaj odločati.

iz tega sledi da ne moreš se odločit da boš ljubil nekoga, ki ti ni všeč. torej se ne moreš odločit da boš nekoga ljubil. ne izbiraš med vsemi, med tistimi ki so ti všeč pa bos itak izbral najboljšega glede na svoje kriterije v glavi, kar tudi ni neka odločitev ampak v naprej določena zadeva.

[Rollin #2]

lol štruca me je prehitela.

[Džeki]

Bom še bolj radikalen:

Po moje je zaljubljenost itak brezvezna faza in je bolje, če je ni. Zaljubljenost je zaslepljenost, popačena slika, ki mine. Čemu sploh poskušati utemeljevati ljubezen na nečem, kar je dokazljivo kratkega roka?

Ni bolje in realneje, če človeka že od začetka vidiš takšnega, kot je, ne pa kot si ti želiš, da bi bil?

Ampak ok, vem, da sem v tem mišljenju dokaj osamljen in da večina misli, da mora biti najprej zaljubljenost.

Preden se punce spet vtaknete: zaljubljenost NI enako privlačnost. Privlačnost je po moje nujna. Ampak, če tipa ženska privlači, še ne pomeni, da je zaljubljen.

Če si se za nekoga odločil ker ti je všeč, ti on ni všeč zato, ker si se zanj odločil. Ljubiš ga, ker ti je všeč, torej ne zato, ker si se odločil ljubit ga in všeč ti je , ker je takšen kot je, ne zato, ker si se ti odločil, da ti bo všeč takšen kot je. Da ti je pa všeč takšen kot je, pa ni kriva tvoja odločitev, ampak vse kar se ti je v življenju dogajalo do takrat. Nobene misterioznosti torej.

Ljubezen je rezultat odločitve, da boš nekomu dal šanso. Nekoga, ki ga prvič v življenju vidiš, ne moreš ljubiti.

Lahko obračaš moje besede, kakor hočeš, še vedno je dejstvo, da lahko ljubimo le nekoga, ki nam je blizu in smo z njim nekaj doživeli. Blizu nam je zato, ker smo mu pustili blizu. To je bila naša odločitev.

Če sem napisal, da iz A sledi B, to ne pomeni, da sem trdil, da iz B sledi A.

[Tananda]

Se povsem strinjam. Tudi sama raje že od začetka trezno presodim o človeku, kot pa da po enem letu popusti gledanje skozi rožnata očala in se šele takrat začnem zavedat morebitnih stvari, ki me motijo.
Privlačnost pa mora biti na več nivojih, seveda. Brez privlačnosti ne more biti ljubezni. My two cents.

In da ne bo pomote, točno vem, kaj je zaljubljenost, metuljčki v trebuhu itd. Sem se zaljubljala vsak drugi teden v drugega, ker je blo pač zabavno. Ni pa praktično.

[Doutzen]

^^ Tako hitro se lahko zaljubiš v nekoga? Jaz ločim dvoje: da mi je nekdo samo na videz všeč (kar se lahko zgodi vsak drugi teden kot ti praviš, čeprav meni tako na videz ni všeč dosti fantov oz. se načeloma prej zaljubim v karakter in šele nato v videz), nekaj povsem drugega pa je, ko se v osebo zaljubiš, kar pomeni, da jo že do neke mere poznaš in te je prevzela. To pa me niti pod razno ne more vsak teden nekdo drug, ker že do te faze pri meni ne pride hitro.

[_patchouli_]

Mah, ene res precenjujete to zaljubljenost. Sej se je fajn zaljubljat (moj guilty pleasure), ampak mi ne pade na kraj pameti, da bi na podlagi zaljubljenosti gradila zvezo. Eden največjih mitov zahodnega sveta je, da se ljubezen razvije iz zaljubljenosti, torej da je zaljubljenost predpogoj ali pač prva stopnja ljubezni. Bullshit. Gre za dva popolnoma različna in nepovezana čustva. Po Z. Milivojeviču je zaljubljenost itak pogruntavščina zahodne družbe.

[Tananda]

@Doutzen: Ja, tako hitro se lahko zaljubim. Na videz mi je veliko ljudi všeč, zaljubim pa se, kot ti praviš, ko me nekdo prevzame. Če srečujem nove ljudi, ki so mi karakterno in na videz všeč, vsak drugi teden, se tako pogosto tudi zaljubim. Z metuljčki, sanjarjenjem in polepšanim dnevom zaradi enega samega pogovora.
To je pač zaljubljenost, ki mine najkasneje po več mesecih.

[Little fairy]

Zaljubljenost ni pogruntavščina zahodne družbe, je nanadzorovano kemično dogajanje v telesu vseh pripadnikov različnih kultur. Nekatere kulture so pač pogruntale svoj sistem, kako dva človeka sparit-z dogovorom o poroki, združitvi...normalno, da je pri njih manj razhodov, če jih njihova kultura ne sprejema, ampak se ti pač sprijaznili, da so se zavezali za vse veke.

Zase lahko iz prakse rečem, da se mi brez predhodne zaljubljenosti zveza ni izšla. Bila sem z njim, ker mi je bil karakterno všeč ter bil nasplošno dober človek. A to ni bilo dovolj, sčasoma je šlo samo še navzdol in ko sem odhajala od njega, sem bila brez trohice kakršnegakoli čustva oziroma sem si celo oddahnila. Še celo seks se mi je začel upirat do te mere, da sem skoraj kozlala!

Seveda se metuljčki sčasoma "zabubijo" in šele takrat se odločiš, če boš osebo celostno sprejel z vsemi lastnostmi in navadami. Tukaj nastopi ratio.
Fantje, pa ne si tajit, da nikoli niste bili in nikoli ne boste zaljubljeni (že najmanjša naklonjenost neki osebi je lahko znak zatreskanosti)...toliko le glejte, da se vam to ne bo zgodilo, ko boste v razumskem razmerju!
Zaljubljenost človeku ne škodi, če ne drugo, ga vsaj poživi in pomladi

Vsi racionalisti, poskušajte bit z osebo, ob kateri vas vsaj malo ne zaščemi. Me zanima, kako dolgo bo trajalo...

[_patchouli_]

Seveda se metuljčki sčasoma "zabubijo" in šele takrat se odločiš, če boš osebo celostno sprejel z vsemi lastnostmi in navadami. Tukaj nastopi ratio.

In zakaj se ti zdi, da je za uspešno zvezo na začetku treba ene 6 mesecev čutit zaljubljenost? Zakaj po tvoje zveza ne bi bila uspešna brez te "stopnje," če se pa itak strinjaš, da enkrat mine? A potem se ti pa fant (če predpostavljam, da govoriš iz lastnih izkušenj) ni začel upirati? Zakaj ne bi iz te pozicije štartal že na začetku zveze? Pri tvojem opisanem primeru je bil (po moje) problem, da ni bilo ljubezni, ne pa pomanjkanje zaljubljenosti. Pač ti ni ustrezal kot partner.
Pa sej, zaljubljat se je fajn. Nimam nič proti

Glede trditve, da je zaljubljenost kulturno pogojena zadeva, bom pa poiskala citat, ko se mi bo dalo. Zdajle se mi ne. In ni nenadzorovano kemično karkoli. Ker če bi blo, se bi vsi zaljubljali. Pa se baje ne.

[Little fairy]

Pisala sem iz lastne izkušnje in na podlagi tega ustvarila mnenje, ne želim pa pogojevati uspešne zveze (tud nikjer nisem napisala, da je pogoj uspešnosti zveze zaljubljenost) s predhodno zaljubljenostjo, le zdi se mi, da se v času zaljubljenosti lahko stkejo zelo močne niti, ki potem držijo skupaj tudi, ko kemija popusti.
Prav tako ne želim precenjevati zaljubljenosti, a vseeno mislim, da je čudovita, potrebna, da nas ohranja "žive", pa če samo tiste 3-36 mesecev (zase vem, da sem takrat bila drugače ustvarjalna, a to zdaj ne pomeni, da ko je popustila, sem kar letela drugam metuljčke iskat, posredi so bili drugi vzroki, zakaj sem prekinila razmerje(tud fantovo varanje)).

Verjetno so tisti, ki se ne zaljubljajo, razvili rezistenco na kemični koktejl, ki "povzroča" zaljubljenost...sčasoma bi jo verjetno vsi, če bi se zaljubljali "na vsakem koraku".

Tud nasplošno sem zelo emocialno bitje, tako da težko razumem "razumske zveze" in ja, zelo zaljubljena v svojega partnerja ne čakam, kdaj bom padla na realna tla ampak se prepuščam času, ki je pred nama...

[Rollin #2]

Bom še bolj radikalen:

Po moje je zaljubljenost itak brezvezna faza in je bolje, če je ni. Zaljubljenost je zaslepljenost, popačena slika, ki mine. Čemu sploh poskušati utemeljevati ljubezen na nečem, kar je dokazljivo kratkega roka?

Ni bolje in realneje, če človeka že od začetka vidiš takšnega, kot je, ne pa kot si ti želiš, da bi bil?

Ampak ok, vem, da sem v tem mišljenju dokaj osamljen in da večina misli, da mora biti najprej zaljubljenost.

Preden se punce spet vtaknete: zaljubljenost NI enako privlačnost. Privlačnost je po moje nujna. Ampak, če tipa ženska privlači, še ne pomeni, da je zaljubljen.

ma to sploh nima veze ker tukaj je debata ali se clovek lahko odloči da bo nekoga ljubil ali ne, z zaljubljenostjo gor ali dol.

Če si se za nekoga odločil ker ti je všeč, ti on ni všeč zato, ker si se zanj odločil. Ljubiš ga, ker ti je všeč, torej ne zato, ker si se odločil ljubit ga in všeč ti je , ker je takšen kot je, ne zato, ker si se ti odločil, da ti bo všeč takšen kot je. Da ti je pa všeč takšen kot je, pa ni kriva tvoja odločitev, ampak vse kar se ti je v življenju dogajalo do takrat. Nobene misterioznosti torej.

Ljubezen je rezultat odločitve, da boš nekomu dal šanso. Nekoga, ki ga prvič v življenju vidiš, ne moreš ljubiti.

Lahko obračaš moje besede, kakor hočeš, še vedno je dejstvo, da lahko ljubimo le nekoga, ki nam je blizu in smo z njim nekaj doživeli. Blizu nam je zato, ker smo mu pustili blizu. To je bila naša odločitev.

Če sem napisal, da iz A sledi B, to ne pomeni, da sem trdil, da iz B sledi A.

če si napisal da iz A sledi B, to potem tudi pomeni da iz neA sledi neB, kar pa na žalost ne velja. no in potem smo spet na zacetku. tole kar je štruca rekla sem mislila prej povedat, le da nisem znala tak fajn črke obrnit.