Je razdalja ovira?

[*pupika*]

Jaz bom pa napisala samo tole (prosto po spominu iz Alkimista).

Razdalja (med ljubimcema) je kot veter za ogenj: majhnega pogasi, velikega razplamti.

Tudi to naj si razlaga vsaka po svoje

js se pa s tem strinjam... se bolj nebi mogla... res je

[astra_mb]

midva sva preživela 3 in pol leta 220 km oddaljena...pa je šlo...videla sva se 1-2X na teden..včasih še to ne ....ker pač služba tega ni omogočala...seveda je včasih bilo težko..ampak se splača počakat...sedaj se že več kot leto dni vozi v službo...sicer se zaradi velike razadlje spet ne vidiva toliko...pa tudi jaz veliko delam...ampak nekako usklajujeva skupne trenutke...pa je takrat veliko lepše...res, da se včasih res ne vidiva vsak dan...pa drugače toliko bolje izkoristiva čas...
ker pa je bilo zgoraj rečenega tud nekaj o zvestobi...pa rečem le to..če sta srce in glava na pravem mestu...potem ni nikakršnih težav...
veza na daljavo ni nemogoča...vsi ki tako mislite..se krepko motite..

[laram]

Razdalja (med ljubimcema) je kot veter za ogenj: majhnega pogasi, velikega razplamti.

Uuuu, zelo dobro napisano! Res. Pa tudi sama mislim, da je tako. Če si res "za stvar", če je to to, če si 100% prepričan v to osebo ... se trudiš, pa četudi sta nevemkolikože km narazen (vsaj jaz si to poved tako razlagam).
Tudi midva sva od pon do čet narazen, ker študira v mb. Drugače sva se videla čiiisto vsak dan, pa sem vedela, da mi bo zdaj groznooo, ko ga nebom več videla vsak dan. Ampak nikoli pa ni to predstavljalo takšno oviro, da bi zvezo prekinila.
Zato toliko bolj izkoristiva trenutke, ko sva skupaj & sva presrečna, ko pride vikend! Ker sva oba 100% prepričana v najino zveza & jo želiva obdržati.

Sicer pa mi je tisto; daleč od oči, daleč od srca, po resnici povedano čisto mimo. Nikakor se ne strinjam s tem. Če to osebo res imaš rad, jo ljubiš, si jo želiš & veš, da želiš z njo preživeti vse svoje življenje, se boš na vse pretege trudil in naredil zares vse, da bosta ostala skupaj.

[pikozza]

enkrat al 2x sm se ze oglasila tule..js ma fanta dalec...jug italije..ampak use stima tak ka je treba...v bistvu se bols..ker ves zakaj se trudis..in ker ne mores biti tolko casa skupaj se vec pogovarjas..js mam v tej zvezi mnogo bolj obcutek da sva res eno-ceprov cist prevec pocukran izraz ampak se nism kej bolj pametnega spomnila ..je pa ena slaba stran..ves svoj kes das za letalske karte oz za vlak:)...
tk de se niti priblizno ne strinjam z dalec od oci dalec od srca..lahk ga usak dan gledas pa ti bodo tiste oci lagale..
mejte se

[no angel]

Js mislim, da kar je znotraj Slovenije ni neka taka razdalja ki se je ne bi dalo premagat, zato pomoje takšne zveze lahk kamot uspejo. Drugo je, če maš nekoga iz druge države, ampak ok, če bi bil npr. iz sosednjih držav al pa kake Nemčije, Češke, kej takga, to bi še tud nekak šlo, seveda z velik velik ljubezni in zaupanja - ampak sam nad 18 let - prej pa mislim da itak ni šans da kej takega rata ker res ni nobene opcije da se sploh vidiš z nekom. No zanima pa me, kaj recimo mislite o takih zvezah, ko je nekdo res tisoče km stran? Npr. kje v Ameriki, Aziji, kej takga? Js sm mnenja da za kej takega pa res ni šans, razn če se je edn izmed njiju pripravljen preselit na drugi konec sveta, se poslovit od svojega dotedanjega življenja, od družine, prijateljev, in it k nekomu. Pomoje tuki pa res lahk govorimo o nečem, kar je praktično nemogoče da uspe.

[jullia]

No zanima pa me, kaj recimo mislite o takih zvezah, ko je nekdo res tisoče km stran? Npr. kje v Ameriki, Aziji, kej takga? Mam namreč kolega ki ma punco iz Azije, in pravi da onadva verjameta v to da jima bo uspelo. Kaj pa vi mislite? Js sm mnenja da za kej takega pa res ni šans, razn če se je edn izmed njiju pripravljen preselit na drugi konec sveta, se poslovit od svojega dotedanjega življenja, od družine, prijateljev, in it k nekomu. Pomoje tuki pa res lahk govorimo o nečem, kar je praktično nemogoče da uspe.

jah, pomoje imajo itak vse zveze na daljavo smisel samo, če obstaja načrt, da bo enkrat v prihodnosti to postala zveza "na blizu". zakaj bi vztrajala v takšnem odnosu z nekom brez upanja, da ga bom nekoč lahko videvala več kot 3x letno, si pa ne predstavljam

[soymilk]

Če sta oba iz Slovenije, potem je težko govoriti, da je to neka velika razdalja.
Jaz imam punco v Ameriki in moram priznati, da nama zaenkrat gre zelo dobro. Slišiva se vsak dan (hvala bogu za internet).
Seveda bi bilo veliko lažje, če bi bila tukaj, vendar imava plane za prihodnost. Vsekakor je vredna vsega čakanja!
Zato pravim, če je prava ljubezen, potem je vredno malo potrpeti.

[no angel]

Če sta oba iz Slovenije, potem je težko govoriti, da je to neka velika razdalja.
Jaz imam punco v Ameriki in moram priznati, da nama zaenkrat gre zelo dobro. Slišiva se vsak dan (hvala bogu za internet).
Seveda bi bilo veliko lažje, če bi bila tukaj, vendar imava plane za prihodnost. Vsekakor je vredna vsega čakanja!
Zato pravim, če je prava ljubezen, potem je vredno malo potrpeti.

Ful lepo... Kak dolg sta pa že skupi, kak pogosto se videvata...? Kak sta se sploh spoznala?

[Neeah]

...........

[steLLcy]

Pa sta vsaj poskusila rešit zvezo z več komunikacije?
Vrjemem, da ni lahko, če se ne vidita vsak dan. Vem kako je to. Pa vseeno se da iztržit iz tistega "kratkega" vikenda veliko veliko več kot pa, če bi se vsak dan videla. Mogoče bi se imela po dveh mesecih dolgčas.

Mislim, da je vse kar potrebujeta miren in iskren pogovor.

Pa zakaj pa se podjebavata in si govorita takšne stvari? Mislim, da je takrat ko sta skupaj vseeno boljše se malce crkljat in si izkazovat ljubezen kot pa se spravljat eden na drugega zaradi tega, ker je bilo med tednim nekaj narobe. Probleme rešujta takoj, ko je le možno.

Če je še upanje vama želim, da ga izkoristita na polno in poskusita rešit.

[Tigi]

Jah kaj bi lahko rekla....da je tukaj pogovor...razčistita določene stvari in naj nebo cse tako rutinsko in hladno med vama...kaj pa ko bi se en drugemu malo prilagajala in bi se kdaj tudi večkrat videla...kam skupaj šla...malo sprementa vajin način v zvezi...

Težko...no vsaj meni je tkle kaj rečt...

Popestritev rabita in to nujn

[Neeah]

.....

[Neeah]

[*SweetGirl*]

midva sva preživela 3 in pol leta 220 km oddaljena...pa je šlo...videla sva se 1-2X na teden..včasih še to ne ....ker pač služba tega ni omogočala...seveda je včasih bilo težko..ampak se splača počakat...sedaj se že več kot leto dni vozi v službo...sicer se zaradi velike razadlje spet ne vidiva toliko...pa tudi jaz veliko delam...ampak nekako usklajujeva skupne trenutke...pa je takrat veliko lepše...res, da se včasih res ne vidiva vsak dan...pa drugače toliko bolje izkoristiva čas...
ker pa je bilo zgoraj rečenega tud nekaj o zvestobi...pa rečem le to..če sta srce in glava na pravem mestu...potem ni nikakršnih težav...
veza na daljavo ni nemogoča...vsi ki tako mislite..se krepko motite..

Ufff super za takšne primere

[punchka]

midva sva oddaljena samo 20km, pa mava šole čisto na različnih koncih, tko da se ponavadi vidiva čez vikend, ko prespi pri meni, in enkrat med tednom.
to še nekako gre, samo je pa res, da kadar se po sili razmer vidiva manj, opažam, da mi zelo manjka. po nekem času postanem nekam preveč ravnodušna do njega ampak se trudiva kolikor se pač da, da ne prihaja do takih situacij.