Je razdalja ovira?

[SunShine_]

Hm...jas bi rekla samo: Vse gre, če se le hoče!
Good luck!

[_n_j_i_n_s_a_]

Hm...jas bi rekla samo: Vse gre, če se le hoče!
Good luck!

Strinjam se, samo volja je potrebna.

[Chiara]

Ciao! Naj se jaz povem svoje

Tudi sama imam zvezo na razdaljo, in sicer Slo - Ita (cca 600km!!!)...skupaj sva ze 1 leto in kljub krizi, ki sva jo pred kratkim premagala, mislim in upam, da bo se trajalo! Ce je volja, se da vse! Eni pravijo, dalec od srca, dalec od oci...sama pa zagovarjam to, da prava ljubezen ne pozna razdalje, da lahko premaga cisto vse. Glede varanja in zaupanja pa tako...ljudje smo si razlicni...ce je punca taksna da vara, ni vazno, ali je iz Dunaja, Amerike ali pa ce je tvoja soseda...ce ima "v krvi" varanje, ji tega ne bos mogel prepreciti...vse je stvar zaupanja...
Ce mislis, da bi vama lahko uspelo in ce se imas z njo lepo, se le potudi, da se bo obneslo!
Drzim pesti

Pozdravcek

[sweet girl]

js nimam takšnega problema sm vsem ki imate ljubezen na daljavo, velko sreče pa itak če se mate radi vam bo uspelo, ker saj veste kaj pravijo ljubezen premaga vse.

lp

[jess]

js nimam takšnega problema sm vsem ki imate ljubezen na daljavo, velko sreče pa itak če se mate radi vam bo uspelo, ker saj veste kaj pravijo ljubezen premaga vse.

lp

i agree!!!

[puma]

večina mojih zvez je bila na daljavo. najblizji je bil v rimu, najbolj oddaljen pa v new yorku, pa je zadeva funkcionirala. sam je pa tud odvisno kako pogosto se bosta videvala. pri meni je bilo tako, da sem nekaj casa zivela tam, al pa on tu itd. In takrat, ko sma bila skupaj je bilo vse veliko bolj intenzivno.

men je veliko večji problem bil, ko sem bila z tipom,ki je bil iz istega mesta in takrat sem spoznala, da se lahko zraven partnerja kratkočasim, kar mi je bilo prej nepojmljivo.

ne se obremenjevat s tem kako bo to funcioniralo, le prepusti se toku in uzivaj v skupnih momentih

[Kikka23]

Jst imam tudi zvezo na daljavo, ki traja mal vec kot leto dni. Oddaljena sva cca 100 km. Vidva se hvala bogu vsak teden saj nisva tako dalec. Ampak vseeno je tezka. Ko skupaj preziviva teden ali dva je bozansko lepo. Saj skupi deliva vse. Ko sva oddaljena tega zal ni saj imava cist drugacen tempo zivljenja in tezko ujameva trenutek, kjer bi se lahko umirjeno pogovarjala o najinih vsakodnevnih problemih in stvareh. Zato tolko bolj intenzivno uzivava ko sva skupi. Morem pa poudarit, da je vsaj z moje strani ljubosumje full veliko glih zaradi tega, ker je dalec od mene.
Zelim ti VELIK SRECE.

[Kunigunda]

odpiram staro temo...namreč zadnje čase me obhajajo neki dvomi glede moje zveze...namreč tudi moj fant je šel v začetku februarja za pol leta v avstrijo...kakih 600 km stran...je namreč nogometaš in je pač tam podpisal pogodbo...ko je dobil ponudbo je najprej vprašal mene ali naj gre ali ne...takrat sva bila skupaj kake 3 mesce...js sem bla sicer žalostna,sam sem rekla da itak da naj gre,ker je to ful priložnost za njega,pa če hoče v fuzbalu res kaj naredit more zagrabit vsako priložnost...in ta je bila res dobra...to sem mu sicer rekla z zelo velikim cmokom v grlu,ker se mi je zdelo da to nikakor ne more laufat...predvsem sem bila razočarana da sem bila kar predstavljena pred dejstvo in to ravno takrat ko sem se do konca zalubla v njega ...no kakorkoli že...zdej je gor že 2 mesca...od tega sem bla pri njemu enkrat za 2 tedna,ker zaradi faxa in stvari nimam časa,pa tudi denarja nimam tolk da bio se kr vozla sem pa tja...v glavnem zdej sem pa kr naenkrat se znašla sredi hudih dvomov o tem kk se bo vse to razpletlo...junija pride domov,pa bo do avgusta fraj...pol more pa spet nazaj...klubi gr ga vabijo da bi podpisal pogodbo...tako da ga najbrž ne bo vsaj še kako leto ali dve...mene pa skrbi in to zelo...kk naj zdržim v zvezi 3 leta,čeprav ta zveza je bol telefonska in po mejlih,vidima se ful mal...ok poleti boma skup,pa pozimi ko so fraj...ne zdi se nekot prava zveza...mam ga najrajš na svetu,želim si da bio bil za vedno moj,res idealn je...zliv se je v mojo družino,njegovi me majo čist radi,reku je da bi bil rad z mano za vedno...tut js si to želim...obenem pa me je strah občutka da se bo stvar zaradi razdalje ohladila,da bom zaman čakala 3 leta pol pa ko bo prišu domov boma ugotovila,da je vse drugače...mate kak nasvet?al pa še kako izkušnjo?_n_j_i_n_s_a_ kako kaže vama?kaj bi vi naredli?js sem tk zmedena....

[bunnyka]

Po moje te zveze na daljavo ne funkcionirajo (dolgo)..

[||MuCkAa]

Ne vem.. meni se zdi, da ce se hoce, se vse da.. imam prijateljico, ki je s svojim ze 5 let, ona je iz Koroske, on pa Prekmurec... in jima laufa... zaenkrat... in se kar traja..

[Emina]

Tud razmerje na daljavo funkcionira. Pri meni že.

[trenerka]

Hejla,
midva sva skupaj zdaj leto in pol in se enkratno razumeva. On je iz Verone, tako da imava 3,5 ure razdalje. Vidiva se sicer skoraj vsak konec tedna, kar je čisto super, saj ima vsak svoje obveznosti čez teden in prav paše, da ni nikogar doma, ko utrijena pridem iz službe...si misliš, da bi potem zvečer še večerjo mogla kuhat, ...ne res se imava super in sva zato vsakič ko se srečava srečna in vesela, da sva spet skupaj. Je pa problemček, ko pomisliš, da se bo nekdo mogel prej ali slej nekam preseliti, ko bo želja po skupnem življenju tako močna, da bo ta korak potrebno narediti. Najprej se dogovorita, kdo se bo kam selil, da se ne bosta po petih letih začela to pogovarjati in ugotovila, da je vsak mislil že od začetka, da se bo pa ta-drug presel. srečno.

[bubbles]

tole je pa odvisno od tega, kaka človeka sta. če sta dovolj zrela, si zaupata in daljavo pač sprejemata, ne bi smela met kakih silnih težav

zase osebno pa lahko rečem, da bi mi bilo zelo, zelo težko. pa ne zaradi nezaupanja, ampak preprosto ker rabim osebico ob sebi...

aja, pa sevede velik sreče!

[_n_j_i_n_s_a_]

tudi moja punca je na dunaju.. za razliko od tvojega tipa, k samo igra gor, ona zivi na dunaju.. zaenkrat nama deluje, verjamem ji ful, vem da ona tudi meni. tako, da sem preprican da me ne bo prevarala. ljubim jo in to je edino pomembno, ni vazno koliko km je med nama... tudi midva sva skos na mailu, chatu, msn-ju, sms-i... mogoce racuni "malo" trpijo, ampak... zaenkrat tako mora bit. jst nimam tazga "problema" kot si sama napisala da se bojis da bi zaman cakala... mene tega ni strah, zdj mi je lepo z njo (ceprav sva se mal zdj sprickala ) in ce bova kdaj slucajno sla narazen, mi ne bo zal nicesar kar je bilo in kaj sem naredil zanjo. tudi ce ti je tip ali punca sosed, lahko sreca koga drugega, in se zaljubi, ohladi.... tudi jst svojo ljubim vec kot karkoli na svetu in si zelim z njo druzine, zelim si bit z njo do konca svojih dni ampak isto kot ti ne vem kako se bo to vse koncalo.. ona se studira, ima se... par let do konca studija, tudi jst "moram cakat" da bi bila skos skupaj, pa mi ni tezko in se ne obremenjujem s takimi vprasanji kot ti. pusti casu cas, bos vidla da ko bo enkrat prisel nazaj da bo vse ok, vse tako kot je bilo..

[Emina]

Ja pol pa sploh ni problema. Zakaj torej tema?