Imeti otroka in družinsko življenje - nekoč in danes.

[moni_kju]

ma fora je da so nasi tastari mel ful vec moznosti za met otroka pa zgradit si bajto pa sluzbo stalno itd.. kje bos dons mel svoj flet pa otroka... se zase komi poskrbimo pol bomo pa se za otroke... newem sistem je u k.... neki se bo mogl ornk spremenit.... al pa bo 2012 konc sveta pa bomo usi sli hehe

[Tezej]

Časi se niso nič spremenili. Imam par sošolcev iz OŠ, ki pač niso šli študirati in imajo zdaj že 10 let stare mulce.
Kdor se je odločili za študij, pa se stvar prestavi na pozna dvaseta ali trideseta leta. Tudi včasih je bilo tako. Le delež visokoizobraženih je bil manjši.

Kar se Downovega sindroma tiče se mi pa zdi, da se stvar lahko ugotovi že v zgodnji nosečnosti, tako da tu ne vidim problema. Razen za tiste, ki imajo zaradi verskih ali kakšnih drugih razlogov predsodke proti splavu.

Ko pa govorite o zvezah je pa isto kot včas. Edina razlika je, da se je včasih žgala žena s sosedom oz. mož s sosedo, danes pa se stvar dogaja med sodelavci oz. kakšnimi znanci, ki niso ravno 100m stran doma.
In razlika je v tem, da se včasih niso ločevali kot po tekočem traku ampak so ˝uradno˝ še zmer bli skup. Praktično pa daleč od tega.
Jst tu ne vidim prav nobene razlike.

Kdor ni imel ˝pošlihtano˝ sam pri sebi se je lahko gonil včasih in se lahko goni zdaj.

[slovenc79]

Vzrok vseh problemov je da je na svetu preveč ljudi. Ampak si tega nihče ne upa priznat.

1800 - 1,3 milijarde ljudi

1900 - 2 milijardi ljudi

2000 - 6,7 milijard ljudi

get it? vedno več nas je, zato je kaos, in še večji bo.

prav zaradi tega naravnega zakona se otroka vedno bolj tvegano imeti. smo pač vrsta ki se mora razredčiti.

in zakaj? zato ker se vsaka epidemija zatre, vsaka vojna ustavi. TO je problem.

prebivalstvo se mora razredčiti, pa bo. Le dovoj iskren je treba biti, da to priznaš, in pozabiti na človeka kot največ vredno bitje, ki pa je vse prej kot to, glede na to kaj se dogaja z naravo zaradi nas.

[Tezej]

^^ Torej po tvojem mnenju je rešitev problema v tem, da se dopusti genocid in da se ustavi pomoč državam tretjega sveta?
Bistroumno ni kaj!

Nataliteta slovencev (in evropejcev) že nekaj časa pada (če ne štejemo sem zraven priseljencev)

[Akademik]

Kar se Downovega sindroma tiče se mi pa zdi, da se stvar lahko ugotovi že v zgodnji nosečnosti, tako da tu ne vidim problema. Razen za tiste, ki imajo zaradi verskih ali kakšnih drugih razlogov predsodke proti splavu.

Vse kar si napisala je smiselno, edino tale stavek mogoče malo zavaja. Popravite me, če se motim:

Vsi testi, ki se delajo pred 15 tednom nosečnosti, niso zanesljivi [1].

Both ultrasound and maternal serum tests are screening tests. In contrast, amniocentesis and CVS are considered diagnostic tests. A screening test can never give you a firm diagnosis - a screening tests simply tells you if you have a higher risk to have a baby with Down syndrome.

An amniocentesis is a test that is usually done between 15-20 weeks of pregnancy. It involves using a thin needle inserted through your abdomen (not through your belly button), to obtain some of the amniotic fluid surrounding the fetus. This amniotic fluid contains some of the fetus’s skin cells. These skin cells can be used to obtain a fetal karyotype - a picture of the fetus’s chromosomes. If the fetus is is discovered to have an extra number 21 chromosome, then the diagnosis of Down syndrome is made.

Najkasneje se pa bojda lahko splav naredi v 12 tednu, kasneje ne gre [2]:

Po zakonu je do 12. tedna dovoljen splav. Menda pa je po 10. tednu treba na komisijo.

[1] http://downsyndrome.about.com/od/diagno ... ng_r_2.htm
[2] http://www.ringaraja.net/forum/m_168664 ... tm#1686640

[Džeki]

Ajča, se pač družim pretežno z izobraženci, v svojem socialnem okolju ne poznam nobene, ki je rodila pred 25.

Kot je že nekdo ugotovil, cela fora je v tem, da se % visoko izobraženih skozi generacije radikalno viša in vedno več folka pač živi lajf na način, kot so ga bolj izobraženi vedno živeli.

[slovenc79]

^^ Torej po tvojem mnenju je rešitev problema v tem, da se dopusti genocid in da se ustavi pomoč državam tretjega sveta?
Bistroumno ni kaj!

Nataliteta slovencev (in evropejcev) že nekaj časa pada (če ne štejemo sem zraven priseljencev)

Medsebojna ljubezen nas bo uničila.

Predstavljaj si, da imaš sto milijonov kolegov, in dobiš službo v javni upravi. Vsi te prosijo da jim zrihtaš še en plac.

Boš ustregel vsem?

No, če gledamo na tak način, današnji svet je kot javni uslužbenec, ki še IŠČE prijatelje. Čeprav jih je že 10x preveč.

Razumeš?

Iti nazaj je skoraj nemogoče, ker ni šans da bo svet to sprejel. Tako kot ti ne.

Ampak če gre tako naprej bomo kmalu dejansko živeli v kletkah. Utopili se bomo v smeteh. Pitne vode skoraj ne bo več.

Vedno več bo ljudi s prirojenimi napakami, vedno več bo smrtonosnih bolezni.
Človeka bo lahko brez medeicinske pomoči ubil že manjši prehlad.
Rakov, alergij je vedno več, in jih tudi bo.

ubil nas bo preprosti zakon narave - če je primerkov preveč, so šibkejši.

Lahko se razredčimo sami, kontrolirano, ali pa nas bo narava, ampak na krut in boleč način.

[Akademik]

Se pač družim pretežno z izobraženci, v svojem socialnem okolju ne poznam nobene, ki je rodila pred 25.

Kot je že nekdo ugotovil, cela fora je v tem, da se % visoko izobraženih skozi geenracije radikalno viša in vedno več folka pač živi lajf na način, kot so ga bolj izobraženi vedno živeli.

Ta "fora" je bla moja hipoteza na začetku sestavka. Mene samo zanima, kako ženske dojemajo sedaj to okolje, kjer želiš imeti izobrazbo in roditi zdravega otroka. Po 35 letu se že omenjajo zapleti [1]:

While advances in medical care can help women over age 35 have safer pregnancies than in the past, infertility and pregnancy complications for this age group are higher than for younger women. If you have decided to delay having a child, you should understand the risks associated with this so you can take precautions to minimize risks and improve your chances for a healthy pregnancy and child.

Povprečno pa se študij precej zavleče [2]:

Študij na univerzitetnim programu traja v povprečju 6,9 leta. Seveda se razpon razlikuje po tem, katero smer študirate. Študij kmetijstva, na primer, lahko v povprečju traja tudi 7,4 leta, študij humanistike pa 7,1 leto.

[1] http://women.webmd.com/pregnancy-after-35
[2] http://www.prirocnikzabruce.si/studij/k ... jska-leta/

[dot]

Časi se niso nič spremenili. Imam par sošolcev iz OŠ, ki pač niso šli študirati in imajo zdaj že 10 let stare mulce.
Kdor se je odločili za študij, pa se stvar prestavi na pozna dvaseta ali trideseta leta. Tudi včasih je bilo tako. Le delež visokoizobraženih je bil manjši.

Ko pa govorite o zvezah je pa isto kot včas. Edina razlika je, da se je včasih žgala žena s sosedom oz. mož s sosedo, danes pa se stvar dogaja med sodelavci oz. kakšnimi znanci, ki niso ravno 100m stran doma.
In razlika je v tem, da se včasih niso ločevali kot po tekočem traku ampak so ˝uradno˝ še zmer bli skup. Praktično pa daleč od tega.
Jst tu ne vidim prav nobene razlike.

Kdor ni imel ˝pošlihtano˝ sam pri sebi se je lahko gonil včasih in se lahko goni zdaj.

Kako se niso spremenili, seveda so se - sej to, da je danes večji delež izobraženega prebivalstva in posledično pri večini drugačne preference / potek življenja, pomeni ravno to . Saj smo vsi isto napisali (oz. vsaj večina, priznam, da nisem brala vseh objav).

Tisto glede zvez si pa tudi enako napisal kot ostali, tj. da so se manj ločevali, a hkrati vseeno varali in imeli težave v odnosih. Torej neka razlika je vseeno bila=) Ja, človek je pač človek, samo v drugačno embalažo se včasih kaj zapakira v različnih obdobjih..

Fino, torej se strinjamo

[Džeki]

^^ Torej po tvojem mnenju je rešitev problema v tem, da se dopusti genocid in da se ustavi pomoč državam tretjega sveta?
Bistroumno ni kaj!

Ne, nasprotno, državam tretjega sveta je treba pomagati, da bodo bolj razvite. Bolj razvite države imajo manjšo nataliteto. Za revne države pa je značilna kopica otrok, ki pred sabo nimajo nobene prihodnosti.

Od take natalitete svet in družba nimata nič. Revež ima ponavadi kopico otrok, ki slej ko prej ostanejo reveži in so do smrti na plečih davkoplačevalcev.

[Tezej]

Vse kar si napisala je smiselno, edino tale stavek mogoče malo zavaja. Popravite me, če se motim:

Ti bom jst dal ˝napisala˝
A češ eno po pi*ki?

Ej kako je s temi testi pa res ne vem. Čist možno, da maš prav.

Kako se niso spremenili, seveda so se - sej to, da je danes večji delež izobraženega prebivalstva in posledično pri večini drugačne preference / potek življenja, pomeni ravno to . Saj smo vsi isto napisali (oz. vsaj večina, priznam, da nisem brala vseh objav).

Tisto glede zvez si pa tudi enako napisal kot ostali, tj. da so se manj ločevali, a hkrati vseeno varali in imeli težave v odnosih. Torej neka razlika je vseeno bila=) Ja, človek je pač človek, samo v drugačno embalažo se včasih kaj zapakira v različnih obdobjih..

Fino, torej se strinjamo

No ja.. Odvisno kako definiraš spremembo.
Ja. Se strinjam s tabo. Se je spremenilo a problemi so ostali enaki.

Ne, nasprotno, državam tretjega sveta je treba pomagati, da bodo bolj razvite. Bolj razvite države imajo manjšo nataliteto. Za revne države pa je značilna kopica otrok, ki pred sabo nimajo nobene prihodnosti.

Od take natalitete svet in družba nimata nič. Revež ima ponavadi kopico otrok, ki slej ko prej ostanejo reveži in so do smrti na plečih davkoplačevalcev.

True.

[Maychy]

To kako dolgo mladi študiramo in zaradi tega nimamo družin je včasih tudi malo nategovanja... Poznam kar nekaj ljudi (vključno z mano), ki so že par let (3-5) v redni službi, pa še nimajo otrok - ker si jih ne želijo, poznam pa tudi primere takih, ki so jih imeli že med študijem, ker so si to pač želeli. Zato sem mnenja, da povprečja in ostale "kao" ovire nekoga ne bi smele ovirati, če si otrok želi in ravno tako ga ne siliti k temu, če si jih ne želi.

[Tezej]

Poznam kar nekaj ljudi (vključno z mano), ki so že par let (3-5) v redni službi, pa še nimajo otrok - ker si jih ne želijo

Ampak taki ste v manjšini. Se ti ne zdi?
Druga stvar je, če ni pogojev (redna služba, svoje stanovanje)

poznam pa tudi primere takih, ki so jih imeli že med študijem, ker so si to pač želeli.

Takih je pa še manj (se mi zdi).
Druga stvar pa je, če se je ˝ponesrečilo˝

[slovenc79]

^^ Torej po tvojem mnenju je rešitev problema v tem, da se dopusti genocid in da se ustavi pomoč državam tretjega sveta?
Bistroumno ni kaj!

Ne, nasprotno, državam tretjega sveta je treba pomagati, da bodo bolj razvite. Bolj razvite države imajo manjšo nataliteto. Za revne države pa je značilna kopica otrok, ki pred sabo nimajo nobene prihodnosti.

Od take natalitete svet in družba nimata nič. Revež ima ponavadi kopico otrok, ki slej ko prej ostanejo reveži in so do smrti na plečih davkoplačevalcev.

Če se nerazvite države razvijejo, bo pa sploh kaos.

Potem bo problem kam z odpadki, ki jih bo 10x več kot jih je danes.

Tam kjer so zdaj vasi iz bambusa, bodo stale hiše iz ceglov, asfaltirane ceste.

Pitne vode ne bo več, ker bo povsod kakšna elektrarna.

Če se to zgodi, je konec. Seveda ljudje bojo udobno živeli, ampak narava bo uničena, in s tem avtomatično tudi mi.

[SheShy]

Da odgovorim na vprašanje, kaj si mislim o vsem skupaj:
Večina žensk si seveda želi družino. In v času mojih staršev je bilo ustvarit pogoje za družino vsaj za polovico lažje, kot danes. Zase vem, da čedalje več razmišljam o življenju in ustvarjanju družine izven Slovenije. Zakaj? Ker je v Slo. tako:

Na eni strani nam država tolče, da rabimo zvišat nataliteto, poskuša nam dvignit željo po družini, otrocih, vendar jih dejansko nimaš s čim preživljat, ker se je povišala cena dobrin in nasplošno cena lagodnega življenja, plače (če imaš službo!) so pa večinoma osnovne (če imaš pa previsoko izobrazbo pa službe sploh ne dobiš) + redna služba je danes luksuz. Preveč je tudi delodajalcev, ki ne želijo zaposlovati mladih žensk, da jim ne bi ušle na porodniško. Torej bi po drugi strani morala ženska že imeti otroke in družino (s čim ne vem), da bi lažje prišla do zaposlitve, kjer ti znajo pa tudi zakomplicirat, ker nikoli ne veš, kdaj bo treba bolniško vzet.

Vrtci so dragi, odvisno v kateri razred padeš, prednost gre samohranilkam in staršem v službi.
Če se poročiš, bankrotiraš (mož ima npr. malce več kot osnovno plačo, žena je brezposelna in mož jo je dolžan preživljat, torej adijo še tistih nekaj € socialne, doma 1 leto star otrok - če nimaš vrtca ali kakega drugega varstva, tudi službe ne najdeš. Otroški dodatek pa tudi ni neko bogastvo...potem pa probaj žvet).
Če že najdeš službo (torej službo primerno za ženske - ne bom jst na gradbišči delala, k niti vreče cementa ne morm dvignt) ti pa zatežijo, da pa rabiš vsaj 3 leta delovnih izkušenj (in kje naj faking dobim delovne izkušnje, če jih pa vsi zahtevajo???)

Po vsem tem je najlažje - pa še to je komplicirano težko- it študirat, met štipendijo/študentsko delo/družinsko pokojnino (ob pokojnini naj omenim, da če jo imaš + delaš prek študenta, ti pa nabijejo dohodnino - pol pa pejt na svoje kot študent), doštudiraš (pri 26. letih, ko izgubiš te bonuse), se švercaš čez razne službe s pol-letnimi pogodbami (ker za več kot leto je ne dobiš) in čakaš da se starši upokojijo (torej zelooo dolgo)in potem zanosiš (s tem si zagotoviš vsaj varstvo za otroka, medtem ko iščeš ornk službo, jo dobiš (mogoče) in potem slučajno ne dobiš vrtca)... da ne bom nadaljevala, da zapraviš 300€ in več, da kasneje sploh spraviš froca v šolo...
Kar sem napisala, so izkušnje večine znank in prijateljic.

Zdaj pa naj bom pri 21ih poročena (in avtomatsko izgubim pravico do družinske pokojnine), noseča ali pa že mama (kako naj potem redno študiram? Torej spet nimam rednega prihodka - izrednega študija si pa ne morem privoščit), brez službe in za*ebem život sebi in otroku? Pa si na vso moč želim biti mama! Stanovanje imam in to lastno, 3 sobno (sem solastnica poleg sestre, ki je poročena in živi pri možu in mame, ki si je po dolgih letih varčevanja postavila montažno hišo in se tja preselila), zaenkrat dokončano V. stopnjo izobrazbe, položnice (torej plin, elektrika, telefon) držim na najnižji meji, ostale so itak vsak mesec iste, fant ima službo (na pogodbo, trenutno do februarja '12) s plačo nekaj več od minimalca, živiva skupaj, imava pošlihtan odnos...Včasih bi vse to zadostovalo, da se odločiš za otroka, danes ne več.

Mislim, da nisem preveč pretiravala, če pa sem, pa kar z besedo na dan, ker bi bilo lepo prebrat kaj bolj optimističnega.