Fuck friends somehow in love?

[*frisko*]

to je slisat cist obicajen frieds with benefits odnos. ali te je ze predstavil svojim prijateljem ali sta ves cas sama, ko sta skupaj? ali poznas kakse pomembne podrobnosti njegovega preteklega (in tudi sedanjega) zivljenja? ali kdaj poklice tudi on ali si vedno (ali vsaj najveckrat) ti tista? ali te je ze kaj povabil domov, k svojim starsem?

malo premisli o tem ....

moja izkusja je bila taka, da se je zacelo tako, potem sva se odlocila biti par, nato me je 3x prevaral in zdaj ne govoriva vec. preprosto. ce se fant takoj ne odloci biti tvoj partner, taka zveza ne more biti 'za vedno'

[babygirly*]

^^ se strinjam z zgoraj napisanim, sploh pa znamo včasih bit ženske naivne in čist preveč sanjave...

[Evita.]

Moram povedati, da enostavno obožujem tiste ženske, ki imajo tak odnos z moškim, kateri jih privlači, se razumejo z njim in v to ne vpletajo čustev. Meni to zaenkrat še nikoli ni uspelo No pa da ne izvzamem samo žensk, lahko da se tudi nekateri fantje čustveno zapletejo ampak se mi zdi, da je takšnih primerov manj. Pozna kdo recept kako imeti ff odnos in pri tem čustva "zamrznit" ?

[_patchouli_]

^^ Zakaj čustva zamrznit? Jaz sem do svojih ff vedno nekaj čutila, naklonjenost, privlačnost, rada sem jih imela. S tem se mi ne zdi nič narobe, saj nismo roboti, no. Ampak ni mi pa bilo do tega, da bi se spustila v zvezo, zaradi različnih razlogov pač. Ja, se mi je že tudi zgodilo, da sem se zaljubila in ker sem želela več od odnosa kot on, sva odnos končala.

[Evita.]

No ja, ravno tega se bojim, da bom odnos v katerem jaz pričakujem več morala prekiniti...

[_patchouli_]

Jah, zato pa moraš imeti v glavi razčiščeno, če se v ff odnos spustiš. Če je rečeno, da bosta samo ff, pač sebi pripiši, če na neki točki pride do tega, da hočeš več in te tip zavrne. Jaz se v take vrste odnos ne bi spustila s tipom, v katerega bi bila zaljubljena, pač po principu bolje to kot nič. V tem primeru je bolje nič.

[*Abby**]

Poznam vse njegove tesnejše prijatelje, cimre, tole zdaj samo po naključju, ampak ja - poznam tudi njegovo mamo, pogovarjava se o vsem - o njegovi preteklosti, o moji preteklosti (tam nekje od vrtca dalje), o najinih družinskih odnosih, o sedanjosti, o željah za prihodnost, seveda tudi on mene pokliče/pošlje sms - govoriva lahko po telefonu tudi uro ali več... magari večkrat na dan... pozna tudi mojo sestro npr.
Ko sem napisala, da sva bila preden sva se spustila v ta odnos prijatelja, sem to resno mislila. Prijatelja - ne samo kolega.

[Trouble]

...

[Neminem]

hmm, zagonetna situacija
se da pa vse rešit.
očitno imaš ti več čustev zraven kot on. če čutiš oz veš,da je on "taprav" s katerim bi lahko neizmerno uživala v resni zvezi, pa do tega ne pride(brezveze neki na silo, ker to potem pokvari vse), poberi iz te situacije vsaj to, da sedaj veš kako moraš čutiti do nekoga. Js sm zelo vesel, da mi je ženska, s katero sem že na začetku vedel da ne bom z njo preživel preostanek življenja, pokazala oz v meni sprožila čustva ki te izpopolnjujejo.
Potegni dobre stvari iz tega in pojdi naprej. Sreča je v tebi

[Veerle]

Jaz sem isto naredila: najprej sem se pripravila, da bo zadeva le avantura, čez čas sem vidla, da se skoraj dobesedno nisva mogla ločit več tednov in sem jasno dala vedeti, da bi si želela, da ga še kdaj vidim. Zdaj se mi počasi odpira, v nič ne silim, ne mudi se mi v razmerje - če bo, ok, če ne, tudi ok, ker za nič na svetu ne bi zamenjala tistih dni in noči, ki sva jih preživela skupaj. Kot je napisal Neminem, tisto nekaj je prebudil v meni in jaz se ne čutim poklicane, da bi zdaj zaradi tega izsiljevala ne vem kakšen odnos. Ne čutim, da sem ambivalentna zaradi tega, stvari puščam odprte.
_patchouli_ je tut lepo napisala, se strinjam.

[paprikaa]

Jooj, ne moreš si mislit, kako hudo te razumem. Sem v čiisto isti situaciji, z zelo dobrim prijatlom, poznam vse, skupaj preživljama dneve, večere... In tudi čakam.. že 7 mesecev, stvari pa mislim, da se razvijajo, ampak počasi. Zato nočem drezat in uživam v trenutkih...

[Dorotheia]

Se strinjam s štručko.