Knjige/ kriminalke in detektivke

[svetlana5]

Alex Cross kot literarni lik mi je zelo simpatičen, ampak Patterson pa v teh kriminalkah preveč kruto opisuje primere tako, da sem po 4 knjigi prenehala z branjem.

[renatka_]

preveč kruto opisuje primere tako

Meni je pa ravno to najbolj všeč. Da je opisano do potankosti. V nasprotnem primeru knjigo težko preberem, ker mi je preveč dolgočasna.

[kr.ena]

kr.ena jst trenutno berem knjigo 5. jezdec (peto po vrsti, iz Kluba preiskovalk).

Res dobre knjige. Jst čist podzavestno padem v Lindsay. Ko to končam pa imam nagledan 12. primer Alexa Crossa (za Mary, Mary), knjiga se imenuje Cross. Upam, da je boljša od prejšnje, ki me je kr malo razočarala.

Sem kr mal obsedena z J. Pattersonom, sem precej na tekočem z njegovimi knjigami in potem, ko preberem čist živčna čakam, da v knjižnjico pride naslednja.

Bi se kr razpisala o vseh petih knjigah Kluba preiskovalk, pa se ne bom, ker ti bom uničila branje, ki prinaša miljon in en preobrat. Največji in najbolj šokanten je v 3. knjigi (če se nisem zmotila).

Ta teden sem prebrala 2. knjigo. Všeč mi je, da je serija oštevilčena ... saj tovrstne serije se ponavadi brez škode bere tudi v napačnem vrstnem redu, ampak jaz sem rada sistematična. Ko bom ugledala v knjižnici 3. del, si ga bom sposodila ... do takrat pa imam še veliko drugega branja pri roki.

Meni se Patterson ne zdi tako zelo krut - s tem hočem reči, da ga jaz lahko prenesem. V primerjavi s kakim Ameriškim psihom (ki sicer ni ravno kriminalka), ki ga dejansko nisem mogla prebaviti in sem slabo spala zaradi določenih prizorov.
Tudi Patrick Graham: Evangelij po Satanu, ki ga berem zdajle je precej bolj nazoren od Pattersona in priznavam, da določene odlomke bolj od daleč preletim, ker me ne zanima tako natančno, kaj so s kom naredili.

Pa še nekaj na to temo sem enkrat ugotovila: De Sade me ne moti tako zelo, čeprav je tipičen primer skrajno krutih opisov in zelo nazoren. Mislim, da zato, ker mi daje precej nerealen vtis. Malo že sama zgodovinska distanca, pa osebe, ki so iz nekega drugega časa ... vse to pripomore k temu, da napisanega ne jemljem preveč resno.
Če se pa zgodba dogaja tukaj in zdaj, v kulturi, podobni moji, se me pa stvari bolj dotaknejo in knjigo raje odložim, če mi je prekruta.
Iz podobnega vzroka me knjige o na smrt bolnih otrocih ne pretresejo tako zelo (mislim, me pretresejo, seveda, ampak zaradi njih ne padem v večtedensko paranojo in hipohondrijo), medtem ko se Pride ženska k zdravniku kar malo bojim lotiti.

[renatka_]

Ta teden sem prebrala 2. knjigo. Všeč mi je, da je serija oštevilčena ... saj tovrstne serije se ponavadi brez škode bere tudi v napačnem vrstnem redu, ampak jaz sem rada sistematična. Ko bom ugledala v knjižnici 3. del, si ga bom sposodila ... do takrat pa imam še veliko drugega branja pri roki.

Ja, jst tudi moram nujno brat knjige po vrsti. Saj je možon tudi pomešano, ampak ti manjka kje kaka malenkost. Npr. od kje se znajde neka nova oseba, ki je potem konstanto omenjena v knjigi.

To velja npr. in za Klub preiskovalk in za Alex Crossa (ker drugače ne bi vedel npr. kdo/kaj/zakaj/kako je Christine, Jamila... Ali npr. Yuki v Klubu preiskovalk. )

Jst sem zdaj Klub preiskovalk zaključila in čakam, da pride 6. knjiga. Upam, da čimprej.

[^cherry^]

Iz podobnega vzroka me knjige o na smrt bolnih otrocih ne pretresejo tako zelo (mislim, me pretresejo, seveda, ampak zaradi njih ne padem v večtedensko paranojo in hipohondrijo), medtem ko se Pride ženska k zdravniku kar malo bojim lotiti.

Js sm lih prebrala zdej to Pride ženska k zdravniku in je res dobra, prikaže mal drugačn odnos med poročenim moškim in žensko. Tko da ti priporočam. Je pa res, da kr tko mal šokira, ker vse tko opisuje od bolezni naprej..
Me pa zanima, če slučajn katera ve, če je vse po resničnih dogodkih al ne (ker uzadi knjige piše, da je pisatelj nevem kerga leta že zgubil ženo, sam nevem zdej če to prav opisuje njiju al je sam delno povzeto po njunem življenju).

[kr.ena]

Tudi Patrick Graham: Evangelij po Satanu, ki ga berem zdajle je precej bolj nazoren od Pattersona in priznavam, da določene odlomke bolj od daleč preletim, ker me ne zanima tako natančno, kaj so s kom naredili.

Sem končala to knjigo. Nazornost nasilja me pravzaprav ni tako zelo motila, ker je zadeva tako fiktivna in za lase privlečena, da je pač ne morem jemati resno. Oči so se mi zaskočile za vekami od silnega zavijanja z njimi ... ženska, ki se vživlja v zgodovinske osebe (kakšne nune iz 12. stoletja na primer), čuti njihove bolečine in raziskuje, kod so hodili in kaj so počeli. Morilec, ki mori že več stoletij, menihi, ki jih lahko desetkrat ustreliš, pa še vedno tečejo za tabo ... bistvo je pa kup nekih zarot v jedru katoliške cerkve. Umor papeža, konklave, satan, ... mislim, no.
Škoda pisatelja, ker zna dobro pisati (kaj mu je tega treba bilo?). Hotel je napisati malo bolj zapleteno DaVincijevo šifro, ampak za moj okus je zataval precej pregloboko v domišljijo. Komur to sede, naj se loti knjige, ... jaz žal nisem za take fore.

[svetlana5]

Jill Paton Walsh, Smrt pod knjigami
dogaja se na koledžu Cambridge, kjer bolniška sestra Imogen v stil gospe Marple, rešuje zaplete.

[svetlana5]

Tess Gerritsen, Žetev
Medicinska kriminalka.

[Tejax]

Pred leti sem prebrala vse knjige Agathe Christie. Vse so resnično super kriminalke!
Nedavno pa sem prebrala nekaj knjig od Michaela Connelly-ja (Lov na kovanec, Izgubljena svetloba, Ožine, Pozabljeni glasovi). Moram priznati, da piše dobre kriminalke in knjige so mi bile res všeč. Nanj pa sem naletela povsem naključno, a bil je dober zadetek!

[kr.ena]

Prebrala sem 3. in 4. del Pattersona (klik, klik)
Dobra žanrska literatura za ljubiteljice kriminalk.

Ponovno sem prebrala Agatho Christie: Zlo pod soncem, ker sem pred kratkim videla dve ekranizaciji in nisem več vedela, kaj so spremenili glede na knjigo.

[sunny_]

A je že kdo prebral knjigo Ruševine?...
pisatelj je Scott B. Smith.
http://www.emka.si/artikel/369807/Rusevine

pravijo, da je dobra...

[svetlana5]

Ruševine so šele dobro izšle pa je že čakalna vrsta v knjižnici.
Nazadnje sem pa prebrala ljubezensko kriminalko Šarada od Sandre Brown.

[svetlana5]

Pravkar sem prebrala zanimivo slovensko kriminalko, Tanek led, avtor Avgust Demšar. Že tretji primer višjega kriminalističnega inšpektorja Vrenka. Zanimivo in berljivo.

[kr.ena]

Demšarja so mi že z več koncev hvalili ... se bom morala lotiti v bližnji prihodnosti.

[kr.ena]

Prebrala sem prvi dve Demšarjevi knjigi:
Olje na balkonu in
Retrospektiva

Zelo dobri kriminalki, prav gotovo bom prebrala tudi naslednje primere inšpektorja Vrenka. Sicer pa od slovenskih še vedno zmaga Maja Novak: Cimre.

V zadnjem mesecu sem prebrala neverjetno število kriminalk (20!), saj sem se lotila sistematične "obnove" opusa Agathe Christie. Počasi si delam tudi domačo zbirko - če le obstaja prevod, v slovenščini, kar nekaj jih imam pa tudi v originalu.
Prebrala sem tudi fiktivni "življenjepis" Jane Marple izpod peresa Anne Hart, pravkar pa prebiram (poleg ostalega) John Curran: Agatha Christie`s Secret Notebooks.
Zanimivo ... zelo težko je bilo dešifrirati pisateljičine zapiske, saj je pisala skrajno neurejeno. Obstaja preko 70 beležk, v katerih je brez vsakega kronološkega reda nametano kup idej, osnutkov, ... vmes pa še kakšen nakupovalni seznam ali vozni red.
Očitno je v trenutku, ko je dobila idejo, potegnila iz predala naključno beležko, našla nekje na sredini par praznih strani in začela pisati - velikokrat brez navedbe datuma ali naslova dela.
Zanimivo je tudi, da je včasih "ugotovila", kdo bo morilec, šele med pisanjem knjige in ne že vnaprej. Tisti, ki poznate Vegasto hišo (Crooked House) ... morilec je tu resnično presenetljiv in človek bi mislil, da je bila to osnovna ideja, na kateri je gradila knjigo. Ne. Našli so zapiske, kjer je očitno, da je imela večino zgodbe že v glavi in je še vedno razmišljala, komu bi pripisala ta umor.

Presenetljiva je njena natančnost in doslednost iz knjige v knjigo, ki pa ima kljub temu nekaj "kiksov" - Jane Marple je v svojem prvem romanu, ki se dogaja okrog 1930, stara "nekaj čez 60"), njena "kariera" pa traja 40 let. V romanu, ki naj bi se dogajal ogrog 1950, se da iz njenih omemb izračunati, da je še vedno stara "nekaj čez 60" ... ampak to so seveda malenkosti.

In še ena zanimivost: Zaveso (zadnji Poirotov primer) in Mirujoči umor (zadnji primer Miss Marple) je napisala med 2. svetovno vojno in ju spravila v sef, za vsak slučaj, če ne bi preživela bombardiranj. Medtem ko je Zavesa resnično zadnji primer Hercula Poirota (in je izšel 1975), se Mirujoči umor dogaja prej, čeprav je izšel kot njen zadnji roman. Zadnji primer Miss Marple je Nemesis.

Ja, postala sem prava obsedenka ...