Književnost v šolah - kaj za hudiča?

[Frenkie]

Pri pouku književnosti v srednješolskih programih se obravnavajo reprezentativna dela literarnih obdobij. To so dela, ki po svoji zunanji in notranji zgradbi razodevajo nove slogovne, vsebinske ali idejne značilnosti nekega časa in se zaradi tega razlikujejo od del današnjega obdobja. V kanon slovenske in svetovne klasike sodijo s teh stališč najboljša dela. Laična je trditev, da gre vselej za kmečko tematiko. Kot vemo, je imelo slovensko prebivalstvo skozi zgodovino sicer res največ kmečkega stanu med populacijo, vendar se je od tovrstne tematike odmikalo že razsvetljenstvo. Da ne govorimo o literaturi kasnejših obdobij, npr. literaturi iz obdobja moderne, ki je še enkrat po Prešernu dokazala, kako imeniten je slovenski jezik in na katera področja lahko posega enako dobro/uspešno kot vsi tuji jeziki. Rada bi zavrnila tezo o slovenski "kmečki" literaturi, ki je popolnoma zgrešena, saj so naši veliki pisci še kako posegali tudi po drugih temah.

Malce irelevantno je celo književnost soditi na osnovi (ne)prebranih knjig v srednji šoli, kajti književnost je še mnogo več kot samo to. V šoli je z učnim načrtom predpisan samo del klasike, na podlagi katerega naj bi dijaki začutili duh nekega časa.

Besedilne vrste, kot sta prošnja ali življenjepis, ste (smo) se učili pisati že v 7. razredu OŠ, nadalje pa še v srednji šoli. V kolikor čutite primanjkljaj na tem področju si med množico priročnikov izposodite kakšnega, ki vas bo o tem poučil. Najlažje je kritizirati šolski sistem in profesorje. Potrebno se je zavedati, da je učni proces trikotnik - sodelovanje med učenci, učiteljem in učnim načrtom. Vsi členi morajo delovati pravilno, da celota funkcionira.

Pa še nekaj o slovnici. Vsak Slovenec naj bi v času šolanja spoznal vsaj približen ustroj maternega jezika, njegovo delovanje, spreminjanje ipd. Tako kot si se pri biologiji učil sestavo celice ali pri matematiki seštevanja. Šola pač da človeku nek horizont, to je njena poglavitna naloga. Kaj boš storil ti z njim v nadalje, pa je tvoj problem. Dejstvo pa je, da smo si različni, vsakega zanima nekaj drugega... če želiš priti na cilj, pač greš skozi ovire. Ljudje moramo težiti, da si jih zmanjšamo oz. prilagodimo. S sovraštvom do lastnega jezika, učenja slovnice, branja, literature navsezadnje dela človek škodo in oviro samo samemu sebi.

Saj ne rečem... mnogo knjig pri književnosti tudi meni ni bilo všeč in priznam, da sem jih tudi jaz kar nekaj spustila in si pomagala s kakšno spletno obnovo. Vendar kljub temu ne kritiziram celotne književnosti, saj se zavedam tudi njenih pozitivnih stvari... in da če hočeš priti skozi srednjo šolo se moraš prebiti tudi skozi tiste manj zanimive in manj "uporabne" zadeve.

[MilkyWay]

Frenkie vse lepo in prou...ma ne morejo bit nekateri profesorji tko ozkogledni in zahtevat samo tisto, kar oni vidijo (nekateri res gledajo kot konji in ne vidijo meter pred sabo)...mislim d bi blo fajn, d usak profesor da dijakom možnost do samostojnega razmišljanja...kdo pa pravi, da je ravno profesorjeva razlaga tista "ta prava"?...po moje noben pisatelj in pesnik ni napisu spodi:
P.S.: Moja pesem/moj ep bi se lhko...in tko naprej (zdej se trenutno nč ne spomnem )

[Letty]

Eh Frenkie najlažje je reči: "učni načrt tako od nas zahteva". Nekateri ste pač pripravljeni sprejeti čisto vse kar vam naši "samooklicani intelektualci" podturijo pod nos. Jst se z učnim načrtom slovenščine ne strinjam in to mi ni problem povedati kateremukoli slavistu v obraz.

Tukaj se gre za splošno znano dejstvo, da bi človek lahko prišel do dobrega besednega zaklada in splošne pismenost tudi po drugi, človeku bolj prijazni, poti.

Premlevat neke 1000 let stare pesnike je nebuloza po celi črti, sploh pa v času, ko imamo veliko kvalitetnejših pesnikov in neprimerljivo boljših literarnih del.

Obstaja mogoče kakšna služba, kjer bi poklicno podčrtaval stavke in analiziral neko zgodbo? Ne!

Sej nekatere knjige so bile tudi v redu, ampak take lahko preštejem na prste ene roke. Recimo "Dogodek v mestu Gogi"... To je bilo mučenje po celi črti... večkrat sem se vprašala, če ni bil pisatelj duševno bolan.

Pa še ena cvetka iz ur slovenščine. Smo imeli Hamleta, ki je napisan po dejanjih. In potem je naša ljuba profesorica dala sledeče vprašanje v test: kaj se je dogajalo v 6. dejanju v 2. delu Toliko o tem, kako profesorji približujejo knjige učencem. Je rekla: kaj pa si niste povzetkov sproti pisal Kot da smo pričakoval tako vprašanje! In ravno zaradi takšnih primerov se klasična dela večini ljudi zagnusijo... nekaterim tudi za celo življenje.

[Infinity]

@Letty: Če se tebi ne zdi prav, da so v sklopu učnega načrta tudi "1000 let stari pesniki" (kot sama praviš), potem se tudi meni ne zdi prav, da v srednjih šolah obstajata kemija in matematika, ki meni nista ravno balzam za dušo.

Pa mogoče zaradi tega na vse kraje kritiziram matematiko ali kemijo? Tudi jaz bi lahko začela dolgovezit kako ne bom rabila določanje teh in onih ekstremov... "pranje možganov" po tvoje

[Letty]

Brez kemije in matematike v osnovi danes marsikatere stvari ne bi mogli početi, brez literature (ciljam na tisto ta staro) bi pa moje šlo.

Kemija - če ti rečem da je klor zdravilen in ga obvezno dodajaj čaju, ga boš res dodajala???

Matematika - če ne drugje jo boš rabila ko boš računala koliko ti avto pokuri na 100km.

[Frenkie]

@Letty: ti dam prav, da je obnavljanje vsebine po dejanjih (aktih, slikah, prizorih) nesmiselno. Običajno sme profesor takšne stvari pričakovati in zahtevati samo v primeru vsebinskega ali idejnega vrha drame, zato je dobro, če si dijaki zapomnijo, kateri prizor po njihovem mnenju spada na vrh dramatskega trikotnika.

Glede Gruma (Dogodek v mestu Gogi)... on je eden izmed najvidnejših slovenskih ekspresionistov, in za to obdobje so nasploh značilni groteskni prizori. Ko smo v srednji šoli prebirali Grumovo korespondenco, torej pisma, ki jih je pošiljal svoji ljubici, sem se tudi sama spraševala, če se pisatelj dela norca... vendar Grum je bil medicinec (zdravnik) in se je pri svojem delu srečeval z raznimi boleznimi in na smrt bolnimi ljudmi. Po moje mu je ravno to pustilo globok pečat. Svoji ženski je pisal naravnost grozovite stvari...

Kar ti hočem povedati je to, da je za razumevanje nekega dela, potrebno poznati tudi par ozadij iz pisateljevega življenje in ne jemati vsako stvar tako dobesedno.

[Letty]

Razumem kaj hočeš povedat. Meni je vseeno, če je njega medicina tako zaznamovala, da je moral nekatere stvari iz tega področja prenašati tudi na svoje bližnje. Pač, človek je bil moten... zakaj ga potem v takšnem "rangu" ne obravnavajo? Zakaj ga predstavljajo kot da je odkril toplo vodo... zakaj je za mladino in njihovo izobraževanje pomembno, da si preberejo te njegove "norčije"??? Marsikateri pesniki in pisatelji niso ravno cvet inteligence. Ker so praktično vsi po vrsti iracionalisti.

Z močjo umetniških prvin nam nekaj sporočajo. To pa za to, ker v klasični debati "popušijo". Klasična debata z argumenti, pa je edina ki nekaj šteje. Skrivanje za plaščem umetnosti - je kvečjemu znak nemoči. Zakrivanje bistva.

Skratka te zadeve je treba jemat kot zgodbice za zabavo. In temu ne pripisovati tolikšnega pomena, kot to počnejo! Vrednost umetniškega dela se meri po "pleasure/pain" količniku, ki ga prinese pisatelju in bralcem. Nič drugega.

Čeprav vsi poudarjajo velepomembnost teh literarnih del, se mnogi strinjajo, da ni ravno pametno vleči kakšnih ideologij iz teh pisanj in jih skušati udejanjati. Ker je vse bolj ali manj narobe. In ima slabe posledice.

[Buttercup]

Klasična debata z argumenti, pa je edina ki nekaj šteje.

Kam potem naj človek vtakne takšne kot si ti? Umetniško delo to očitno ni, o argumentih pa tudi ni ne duha ne sluha.
Mlatenje prazne slame? Tudi prav

[Letty]

Umetniško delo to očitno ni, o argumentih pa tudi ni ne duha ne sluha.

Imaš kak argument? Ne...

[Buttercup]

Morebiti se ti zdijo argumenti nekaj meglenega in nedoločnega, a niso. Preprosto so ali pa jih ni. Podpora moji trditvi je kar tvoj prejšnji odgovor.

[Letty]

Ti zgleda niti definicije besede "argument" ne poznaš. Potem pa ni čudno, da jih vidiš tam kjer jih ni in ne vidiš tam kjer so.

No, ampak vrnimo se na temo. Eno vprašanje: navedite kakšna dela, ki imajo veliko uporabno vrednost.

[Buttercup]

Ti zgleda niti definicije besede "argument" ne poznaš. Potem pa ni čudno, da jih vidiš tam kjer jih ni in ne vidiš tam kjer so.

Če jih pri tebi ne vidim, to ni problem pomanjkljive definicije, ampak tvoje retorike in posledično argumentacije.

No, ampak vrnimo se na temo. Eno vprašanje: navedite kakšna dela, ki imajo veliko uporabno vrednost.

Kaj pa je to uporabna vrednost??? Knjigo preberem in s tem recimo uživam. To je neka uporabna vrednost, ne? Po drugi strani knjiga širi obzorja, širi besednjak, lahko tudi uči. Po drugi strani ohranja in razvija sam jezik. Spet uporabna vrednost. Knjiga je pač "medij"... in reči da je vse kar je na nekem mediju zapisanega iracionalnega in brezveze, je po mojem mnenju zelo nesmiselna izjava. Don Kihot iz Manche recimo - men ta knjiga kar nekaj pomeni. Tko da je očitno kar uporabna. Tebi pa je verjetno uporabna bolj za podkurit kot za kaj drugega!

[Letty]

Kaj pa je to uporabna vrednost??? Knjigo preberem in s tem recimo uživam. To je neka uporabna vrednost, ne? Po drugi strani knjiga širi obzorja, širi besednjak, lahko tudi uči.

To je res... vendar niso samo knjige tiste, ki nam nudijo takšne stvari. To velja tudi za filme, glasbo in ostalo umetnost.

Spet uporabna vrednost. Knjiga je pač "medij"... in reči da je vse kar je na nekem mediju zapisanega iracionalnega in brezveze, je po mojem mnenju zelo nesmiselna izjava.

Govorimo zgolj o "umetnostnih" besedilih - ne o knjigi kot mediju. Medij itak ni važen, lahko je cd-rom. Važno je kaj je na mediju zapisano.

[Short]

@Letty: zgleda da je bilo res škoda truda, ki so ga učitelji vložili vate. Morali bi te pustiti v svojem svetu neskončne modrosti. Pravzaprav mi sploh ni jasno, kako je možno, da niso takega genialnega uma takoj opazili. Le kako so si drznili tebe učiti povsem nepomembnih veščin kot so branje, pisanje in razumevanje

Obstaja mogoče kakšna služba, kjer bi poklicno podčrtaval stavke in analiziral neko zgodbo? Ne!

Kakšna izjava Namen podčrtavanja ni v tem, da ti znaš podčrtavat, ampak da ob tem RAZMIŠLJAŠ, kaj določeni deli stavka ali povedi v danem kontekstu pomenijo. S čimer krepiš svoje razumevanje besedil, kar ti koristi tudi v drugi smeri: ko si sam tvorec in ne le interpret.

Morda se ti zdi to neuporabno - morda. Verjetno se niti zavedaš ne, kako zelo različne pomene ima lahko neka podobno sestavljena poved (analogno velja seveda tudi za nivo stavka).

[Zvoncica]

Ko se toliko pregovarjate o interpretaciji...ne vem, pri nas je bilo tako, da smo že na urah interpretirali literaturo. Če si kaj razumel drugače, si že takrat povedal, pa se je učitelj ali strinjal s tabo, ali se pa ni. I n če se ni, je povedal zakaj ne, če se pa je, smo pa to napisali zraven kot drugo možno razlago...tako da ni bilo nekega odkrivanja tople vode na esejih.

Sicer sem pa imela slovenščino fuuuuul rada, interpretacije raznih stvari sploh, pa tudi slovnica mi je bila čisto kul in zdela se mi je lahka...Kar sem sovražila, so bili življenjepisi tisoč in enega pesnika in pisatelja, ker sem skoraj vse pomešala.