Književnost v šolah - kaj za hudiča?

[Letty]

Čarobna besedna zveza: "bogatost jezika"! Nekdo ki uporablja nabor 500 besed zame ni pismen, četudi jih uporablja brezhibno. Če te je snov kdaj pripravila do razmišljanja z lastno glavo, toliko bolje, škoda le za negativen odziv.

Kako pa misliš sestaviti neko dokumentacijo ali kvaliteten razpis za delo, če nimaš bogatega besednega zaklada? Le kje drugje bi se človek naučil dobrega nabora besed, ki jih kasneje lahko koristno uporablja, kot v književnosti???

Ja ja "bogatost jezika" pa to... o tem bi se dalo debatirat! Ampak realno gledano, če si potem funkcionalno nepismena, ti ta prav nič ne pomaga.

Sorry, ampak mene prav briga za študije o nekih neuporabnih zadevah, kot so Prešernovi "komadi". In btw. jst "komadov" ne berem.

Nekaj literature seveda ne škodi, zgolj za razbremenjevanje uma in pridobivanje besednega zaklada. Vendar delati iz tega neko "znanost" je skrajno pretirano. Mnogo teh stvari bi komot lahko spustili, brez da bi se ljudje počutili za kaj prikrajšani ali na kakršenkoli način manj razgledani. Poleg tega pa mnogo stvari, ki se pojavlja v književnosti, bolj spada v zgodovinske učbenike! Če bi brali novodobne kriminalke in razne romane, ki so pravkar izšli, bi ravno tako pridobili na besednem zakladu!

[ghotic_girl]

Jst se strinjam z Letty... Tudi jaz ne vem, zakaj je bilo najbolj važno to, da si moral vedeti, kdaj je šel srat in kdaj scat, celo bolj pomembno kot pa posamezno delo! Obvezno branje knjig, ki so bile tako nagravžne za brat, da kakšnega romana ne vzamem nikoli v življenju v roke.

Cel sistem književnosti je povsem zgrešen, ki temelji na piflanju, ki nima veze z kakršnimkoli življenjem v naprej. Če sem nekoč znala zdrdrat vse o nekem pesniku, sedaj ne vem niti kaj je napisal. Sem brala zelo zanimiv knjigo pri 10 letih, pa se še zdaj spominjam zelo dobro o čem se je šlo.

Da ne omenjam tiste stare slovenščine z raznoraznimi narečji, ki se pojavlja v nekaterih knjigah In to naj bi spadalo v današnje življenje?! Pa tudi razne kmečke dogodivščine in zgodovinsko dogajanje ter sekanje prstov otroku, ker je pogledal v neko škatlo ni ravno nekaj, kar bi me zanimalo. Če bi samo prebrali knjige in jih obnovili na hitro, bi bilo še zanimivo, poglabljanje v posamezne odseke in razmišljanje kaj si je avtor mislil, je pa en kup nepotrebne šare. In kot je že Letty povedala imamo že zgodovino na urniku, da nas uči, kaj in zakaj se je nekaj dogajalo.

[little_biest]

Glede lastne interpretacije: kolikor jst vem sodoben način pouka slovenskega jezika dopušča povsem lastno interpretacijo, vendar le če jo dobro zagovarjaš.

@Celeste: po moje je bil pri tebi oz. pri vas problem v tem, da ste interpretirali v napačno smer, ki nima veze z obravnavanim delom in logično, da takih mnenj ne bodo upoštevali, četudi se tebi zdi, da je tako prav.

[Never-ending-story]

Novejše didaktično-metodične smernice pri pouku literature težijo k izvirnemu, individualnemu in liberalnemu načinu dijakove interpretacije. Profesorji so v razredu zato, da učence usmerjajo, jih poučijo o poglavitnih značilnostih in predstavnikih nekega obdobja in v tem smislu zato obravnavajo samo nekatera, t.i. reprezentativna dela, ki sodijo v domačo ali svetovno klasiko. Pri sodobnem pouku naj bi bil učitelj le usmerjevalec vzgojno-izobraževalnega procesa, dijak pa naj bi sam izhajal iz vsakega besedila, zato so in morajo biti dovoljene in sprejete prav vse interpretacije, ki jih dijak izrazi ob branju! Mislim, da je avtorica teme predstavila zanimivo "problematiko" učnega sistema. Učitelj lahko odšteje par točk, če se mu zdi, da je dijak malce skrenil s poti, vendar nobena interpretacija ne more biti 100% napačna... zato se mi zdi način, da profesor nekomu v celoti prečrta odgovor, povsem nekorekten!

Pa še nekaj: novejši pristopi temeljijo na čustvenih izpovedih, ki morajo privreti iz dijakov samih, zato profesor po koncu branja ne sme postavljati vprašanj v smislu, če jim je bilo delo všeč, saj se s takimi vprašanji izsiljuje od učencev pozitivni odgovor.

[Celeste]

@Celeste: po moje je bil pri tebi oz. pri vas problem v tem, da ste interpretirali v napačno smer, ki nima veze z obravnavanim delom in logično, da takih mnenj ne bodo upoštevali, četudi se tebi zdi, da je tako prav.

Se ne strinjam! To, ali je bila moja interpretacija napačna, bi lahko sodil samo avtor pesmi oz. knjige. Profesor ne more reči "tvojega mnenja ne bom upošteval"

Nam že od začetka srednje šole trobijo kako je potrebno pri esejih vključiti tudi lastno mnenje, čeprav v resnici tega ne želijo in se jim zdi bolj prav, če napišeš "njihovo mnenje".

Problem večine profesorjev je v tem, da se vedejo preveč "diktatorsko". Na literaturo moraš takorekoč gledati skozi njihove oči

Poleg tega pa sem tudi odločno proti ocenjevanju spisov (esejov) v šolah, saj mislim da je skoraj nemogoče spis oceniti objektivno (razen slovničnih napak)!

[Shanaxi]

Glede te slovenščine sem jst popolnoma na strani tistih, katerim se to zdi ena sam bedna reč! Ma poglejte no, kaj imate sploh od tega?! Tukaj nekateri govorite o "bogatih besedah". Pa ne ga biksat. Mal se poslušajte kako se kaj menite, ko ste recimo s prijatelji. Kar hitro boste opazili, da govorite več angleščine kot slovenščine.

Če to slovenščino razdelim na 2 dela: jezikovni pa književni.

Jezikovni del:
Kul ej, smo podčrtval desni prilastek levemu glagolu desnemu nadlastku. Damn it, sm to sovražila. Ampak glej no glej, dans mi pa to nč ne nuca. Fak ej, čist neuporabno.

Književni del:
Bereš eno delo, malo zveš o pesniku, obdobju in njegovih delih. Ja v redu, ampak kaj naj sedaj s tem? Zaradi tega se nikoli nisem počutila kaj več "poduhovljeno" ali kaj bolj izobraženo.

Slovenščina je predmet, ki bi se moral nujno reorganizirat. Več poudarka bi morali dati na javnih nastopih, komunikaciji z ljudmi, pisat prošnje/pritožbe. Koliko dijakov je čisto "presranih" ko pridejo pred tablo in morajo pred razredom kaj povedat. Začne se nevroza, zmedenost, sramežljivost... in vse to se potem prenese tudi kasneje v življenju... in iste stvari ponavljajo tudi na nekem razgovoru za službo. Komunikacija in nastopi so tisto, čemur bi morali dajati pri pouku več poudarka. Ne pa pfilanje nekih biografij 1000 let starih pesnikov, kateri še sami niso točno vedli kaj pišejo.

Le kje drugje bi se človek naučil dobrega nabora besed, ki jih kasneje lahko koristno uporablja, kot v književnosti???

Ne bo držalo! Kakšnega pomena ima sploh besedni zaklad, ki ga pridobiš iz književnosti? Nobenega! Da bi človek uporabljal besede, ki jih pridobi iz lepopisja, bi moral živeti v takem okolju, kjer bi se te besede znova in znova uporabljale.

[Madisson]

Ma jst tud nisem marala kej preveč književnosti. Izbor samih knjig in vsebina v njih je povsem zgrešena. Kmetje me pa tud niso nikoli preveč zanimali.

[MilkyWay]

točno tko Shanaxi!!!

kaj meni pomaga, da berem u nekem arhaičnem jeziku, k se ga zdej sploh več ne omenja??
strinjam se s Shanaxi, ko je rekla, d bi morali dati več poudarka na javnem nastopanju...nekateri pobledijo že takoj, ko stopijo pred razred, nekateri ne znajo mirno stat, drugi so celi mokri, ko končajo svoje "predavanje", spet tretji sploh ne znajo nč...
to bi rabli...mi (bodoči intelektualci -kot nam pravijo na naši šoli ) bi mogli znat ravno to! se znajt!! kako se bom js znajdla s pesmimi, ki jih znam na pamet od Sapfo in s poznavanjem nesmiselnih Kosovelovih Konsov?? ...no coment

[marypa]

nam so dovolili lastno razlago. oz. je bila naša prof. še vesela, če si ji postregel s kakšno svojo, seveda utemeljeno.

Ne bo držalo! Kakšnega pomena ima sploh besedni zaklad, ki ga pribodiš iz književnosti? Nobenega! Da bi človek uporabljal besede, ki jih pridobi iz lepopisja, bi moral živeti v takem okolju, kjer bi se te besede znova in znova uporabljale.

Aveš.. nekaterim, ki pišejo.. oz. imajo ideje.. ki bi jih radi izrazili, jih lahko izrazijo med drugim tudi skozi besede, še kako koristi bogat besedni zaklad.

....

[MilkyWay]

nam so dovolili lastno razlago. oz. je bila naša prof. še vesela, če si ji postregel s kakšno svojo, seveda utemeljeno.

ja hvala bogu...ku d nimamo svoje glave in ne znamo z njo razmišljat... nevem, kako eni profesorji tega ne razumejo...

[Buttercup]

Izbor samih knjig in vsebina v njih je povsem zgrešena. Kmetje me pa tud niso nikoli preveč zanimali.

Raje si zastavi vprašanje, ali si sploh razumela besedila teh knjig! Poleg tega, če le občasno (na silo) prebereš kašno, nisi ravno merodajna kritičarka svetovne književnost, se ti ne zdi?

Kakšnega pomena ima sploh besedni zaklad, ki ga pridobiš iz književnosti? Nobenega! Da bi človek uporabljal besede, ki jih pridobi iz lepopisja, bi moral živeti v takem okolju, kjer bi se te besede znova in znova uporabljale.

Očitno je, da ti ni jasno kaj pomeni imet bogat besedi zaklad. Poanta je v tem, da uporabljaš široko paleto besed v vsakršni situaciji, torej da ne ponavljaš venomer istih in si omejen na neke primitivne stavčne strukture.

[marypa]

No, naša za slovenščino je bila res faca ženska.. Mislim.. mela je tudi neke svoje muhe.

Jaz bi pri pouku slovenščine neskončno pogrešala kakšno retoriko
pa kreativno pisanje, za tiste, ki jih to zanima in s tem povezano sodelovanje na natečajih.

.. vgl. več poudarka na pisanju, izražanju, izgovoru, govoru in mogoče manj zgodovine jezika, učenju življenjepisov ipd. meni osebno nezanimivih stvari.

Razumem pa, da je pač zgodovina jezika del neke splošne izobrazbe itd., vendar ni treba s tem pretiravat.

[Overload]

Tudi name slovenščina v srednji šoli ni naredila prav nobenega vpliva. Sploh pa ne književnost! Če bi bile knjige res tako kvalitetne potem mi razložite, zakaj vse več ljudi posega po novodobnih knjigah? Zakaj še nikoli nisem slišala, da bi nekdo prostovoljno, izven šole, prebral recimo Samorastnike???

Pa vsi poudarjate neke bogate besede, dolge stavke... blablabla. Mojca Mavec pridno uporablja kratke... pa še vedno piše dobre članke.

[Bloodelf]

Mojca Mavec pridno uporablja kratke... pa še vedno piše dobre članke.

Hočeš reči jih prepisuje

[Buttercup]

Pa vsi poudarjate neke bogate besede, dolge stavke...

Ne nujno dolge (pravzaprav povedi, sestavljene iz večih stavkov), temveč slogovno dovršene. Če ti to uspe s preprostimi tudi prav.