Ja, se strinjam, da je cena lahko faktor. In to je žalostno ... za to bi morala skrbeti država s subvencijami in ničelnim davkom.
Kadar je bila slovenščina nasilno ogrožena, s(m)o se uprli in prav zato smo se tudi ohranili. Danes pa gre za mehkejši postopek in zato toliko bolj nevaren.
Strinjam se tudi, da je idealno, če lahko vsako knjigo prebereš v izvirniku. Zelo si želim brati Dostojevskega v ruščini, Beigbederja v francoščini, Pamuka v turščini ... žal dvomim, da bo karkoli od tega meni izvedljivo. Najmanj si pa želim takih absurdov, kot ga berem trenutno:
Dnevnik Nine Lugovske, ki je preveden iz italijanščine
Ok, razumem, da ni ravno na pretek prevajalcev iz japonščine ali turščine ... ampak ruščina pa menda ne bi smela biti problem
Mogoče sem preveč samokritična - ampak tudi v angleščini in nemščini se ne počutim dovolj suvereno, da bi lahko uživala v zahtevnejših romanih. Ja, berem v teh dveh jezikih, ampak to večinoma lažjo literaturo. In če imam možnost izbire, raje tvegam, da me bo za kaj prikrajšal prevajalec, kot da bi se že vnaprej prikrajšala sama.
Poleg slovenščine lahko suvereno berem karkoli le še v hrvaščini ali srbščini (po možnosti latinici, čeprav tudi cirilica ni ovira, če me stvar res zanima).
V angleščini sem še največ prebrala od Agathe Christie - ker jo imam rada in ker veliko njenih del ni prevedenih. V zadnjem času ponovno izdajajo njene knjige pri nas - nekatere ponovno, nekatere prvič - in te imam namen nabaviti.
Druga avtorica, ki jo berem v angleščini, je Jodi Picoult - njena prva knjiga, prevedena v slovenščino, me je tako navdušila, da sem želela prebrati vse, kar obstaja. Kupila sem vse njene knjige v angleščini - prebrala sem jih 12, 3 me še čakajo. Medtem so prevedli v slovenščino še eno - in prvi dan sem jo šla kupit. (potem sem ugotovila, da nisem dosti "zamudila" pri branju v angleščini, ampak vseeno mi je lepše brati v slovenščini)
V glavnem - mislim, da bi se moralo pri nas še več prevajati, rajši izpustiti kakšno komercialno knjigo (res rabimo kompletno Amando Quick v slovenščini?

) in prevesti vse nominirance ali vsaj nagrajence glavnih literarnih nagrad v svetu.
Mi je pa všeč, da se pri prevajanju ne omejujemo le na angleške izvirnike. Dobra stran EU (Evropske zveze - danes sem skrajno zavedna

)je, da promovira medsebojno prevajanje evropskih avtorjev. Prebrala sem že kar nekaj knjig nizozemskih, švedskih, bolgarskih, ... avtorjev, ki jih pa res ne bi imelo smisla brati v angleščini (če sploh obstajajo)
In, sori, ampak moram - posledica branja v slovenščini je tudi to, da sem zelo občutljiva na pravopis in slovnico.
Knjižnica. Z enim j.
