Ali imamo ljudje dušo?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine, floribunda
-
g00fy_qa - Cosmofrik
- Prispevkov: 2032
- Na forumu od: 22. 8. 2006
Ne vem če je duša prava beseda, ampak neko duševnost zagotovo imamo. Neko višje zavedanje sebe, neko 'energijo'. Kako bi si sicer razlagali zunaj telesne izkušnje in mnoge druge bolj 'vsakdanje' stvari?
Še ne vem kam bi naj šla ta 'duša' po smrti, mogoče se reinkarnira (to mi je vedno bolj čudna teorija, ker ima veliko neznank), mogoče preprosto umre s človekom (čeprav - energija se nikoli ne izniči, kar spet prinese teorijo neke vrste reinkarnacije). Kar sem prepričana pri vsem je to, da ne gre v nebesa ali pekel.
Še ne vem kam bi naj šla ta 'duša' po smrti, mogoče se reinkarnira (to mi je vedno bolj čudna teorija, ker ima veliko neznank), mogoče preprosto umre s človekom (čeprav - energija se nikoli ne izniči, kar spet prinese teorijo neke vrste reinkarnacije). Kar sem prepričana pri vsem je to, da ne gre v nebesa ali pekel.
As the shadow follows the body,
As we think, so we become.
As we think, so we become.
- matjazd
- Kofetarica
- Prispevkov: 567
- Na forumu od: 14. 8. 2007
Mahagonij napisal/-a:Ne.Celeste napisal/-a:Ali imamo ljudje dušo?Valda, ce pise na netu je zihr res.kravzlbavc napisal/-a:na netu ful velik piše o tem pa na kakih forumih...Tocno. Odlicno si povedala, zakaj ljudje verjamejo v to, kar pa seveda ne pomeni, da je res.moi T napisal/-a:Sej kaj bi pa blo, če ne bi verjeli, da se še nekje nadaljuje naša pot? Po moje bi nam bilo še težje sprejeti smrt, tako pa se lahko usaj tolažimo, da bomo umrle še kdaj srečali...
Se podpišem.
-
Eući* - Debatorica
- Prispevkov: 477
- Na forumu od: 8. 10. 2010
- Kraj: Ljubljana
Po mojm mnenju je človek tako telesno kot tudi duhovno bitje in da je lahko celostno srečen, mora ugoditi obema sferama. In duša je tista, ki svoje pot (Poslanstvo ) po zaključeni nalogi na Zemlji ,nadaljuje tudi v duhovnem svetu. Jaz reinkarnacijo vidim kot edino možno razlago za veliko stvari, ki se nam dogajajo v življenju.
Priporočam knjgi Potovanje in Usoda duš, saj marsikaj pojasneta
Priporočam knjgi Potovanje in Usoda duš, saj marsikaj pojasneta

Zadnjič spremenil Eući*, dne 25. Jan. 2012 12:20, skupaj popravljeno 1 krat.
Optimist: Person who travels on nothing from nowhere to happiness. 

-
positive vibration - Cosmofrik
- Prispevkov: 2157
- Na forumu od: 19. 3. 2006
g00fy_qa napisal/-a:Ne vem če je duša prava beseda, ampak neko duševnost zagotovo imamo. Neko višje zavedanje sebe, neko 'energijo'. Kako bi si sicer razlagali zunaj telesne izkušnje in mnoge druge bolj 'vsakdanje' stvari?
Še ne vem kam bi naj šla ta 'duša' po smrti, mogoče se reinkarnira (to mi je vedno bolj čudna teorija, ker ima veliko neznank), mogoče preprosto umre s človekom (čeprav - energija se nikoli ne izniči, kar spet prinese teorijo neke vrste reinkarnacije). Kar sem prepričana pri vsem je to, da ne gre v nebesa ali pekel.
Se strinjam s prvim odstavkom. Jaz bi dušo poimenovala podzavest, nadzavest ali nekako tako. Neko polje nas, ki ga ne obvladujemo popolnoma, v bistvu ga sploh ne obvladujemo in morda bi nam veliko doprineslo, če bi mu bolj sledili in ga poslušali. V tem polju se nahaja tudi intuicija, zaznave in vse te čudne stvari, ki se nam občasno dogajajo - nekaterim, bolj senzibilnim bolj pogosto, tistim neposlušnim pa morda nikoli v življenju.
Namreč če se začneš poglabljat vase, ugotoviš, da vse, prav vse delaš po navodilih ega. Ego vodi tvoje življenje, kar pa ni dobro. Egu namreč marsikaj ni všeč in te zato muči, prav tako zna bit ego prekleto primitven in nevoščljiv.
No, temu superegu bi jaz rekla duša.
Kam izgine, ko umremo?
Tu pa bi se uzrla na poudarjeno besedilo: tudi v primeru, da je t.i. duša res energija - naše znanje zaenkrat sega zgolj tako daleč, da energije nikoli ne zmanjka, torej neprestan tok. Ne poznamo še vsega. Jaz upam in si želim, da ta energija izgine z mano. Oz. to si želi moj ego, ker ga je strah večnega življenja in podobnih traparij

There once was a note
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
- vrtavka
- Sramežljivka
- Prispevkov: 92
- Na forumu od: 31. 10. 2010
matjazd napisal/-a:Mahagonij napisal/-a:Ne.Celeste napisal/-a:Ali imamo ljudje dušo?Valda, ce pise na netu je zihr res.kravzlbavc napisal/-a:na netu ful velik piše o tem pa na kakih forumih...Tocno. Odlicno si povedala, zakaj ljudje verjamejo v to, kar pa seveda ne pomeni, da je res.moi T napisal/-a:Sej kaj bi pa blo, če ne bi verjeli, da se še nekje nadaljuje naša pot? Po moje bi nam bilo še težje sprejeti smrt, tako pa se lahko usaj tolažimo, da bomo umrle še kdaj srečali...
Se podpišem.
Veliko ljudi verjame tudi v 'poslednjo sodbo', torej, da bomo kasiral za vse slabo, kar smo naredili v življenju. To ni ravno navdušujoče, ane?
Verjamem, da je v vsakem od nas nekaj unikatnega. Nekaj višjega, kar ne umre. Mislim, da je to nekaj, kar je nad človeško logiko oz. našim razumom. Duša, recimo. Nasploh se mi zdi da je vse obstoječe več kot le materialnost in da niso vse stvari na svetu razložljive.

Marsikomu se bo to smešno slišalo, ampak v to sem prepričana zato, ker nekako čutim sama sebe, se zavedam same sebe in si enostavno ne predstavljam, da bo ta Jaz nekoč umrl in da bo moj duh prenehal obstajati.
-
UG84 - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 2524
- Na forumu od: 18. 2. 2009
Ne verjamem v to (duša, reinkarnacija, posmertno življenje ipd), verjamem, da, ko umremo je to to. Telo pač neha funkcionirati. To je stvar racionalnega.
Hkrati pa priznam, ko bo kdaj umrl kdo, ki me je zares ljub in katerega bom pogrešala v življenju, ko ga ne bo več, bom skrivaj upala, da temu vseeno ni tako. To ja potem stvar iracionalnega.
Hkrati pa priznam, ko bo kdaj umrl kdo, ki me je zares ljub in katerega bom pogrešala v življenju, ko ga ne bo več, bom skrivaj upala, da temu vseeno ni tako. To ja potem stvar iracionalnega.
-
foxy.lady - Komunikatorka
- Prispevkov: 113
- Na forumu od: 16. 9. 2009
jaz tudi verjamem v to, da ima vsak človek dušo. sicer nisem verna, ampak se mi zdi lepo verjeti, da imamo nekaj kar je samo naše in nas spremlja na naši življenjski poti. Oziroma, kot v knjigi Severni sij, kjer so imeli junaki vsak svojo edinstveno žival, ki je odsevala njihovo dušo.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov