Študij: Psihologija, klinična psihologija

[candy.]

Izredni je razpisan vsaka tri leta, omejitve pa so, če je vpisanih več kandidatov kot pa vpisnih mest. V prvem roku letos ni bilo omejitev, ker je ostalo še nekaj prostih mest, v drugem pa mislim, da je bila.. ampak res minimalna En letnik stane 2850€, glede prepisa na redni pa ti ne znam ničesar povedati, ker nihče ne ve oz. noče vedeti. Enkrat rečejo, da je mogoče, da moraš le vse pogoje izpolnjevati (narediti vse izpite), drugič pa, da prepis nikakor ni možen. Po mojem je odvisno od študentov na rednem.. če jih nekaj pogrne, se najbrž sprostijo ta mesta in lahko pride kdo od izrednih, ki ima dobro povprečje..

[Kasiopeja]

Hvala za odgovor. To si najbrž govorila za Lj, ali ne? Tako glede šolnine kot glede tega, da je izredni študij razpisan samo 1x na tri leta... V Mb je bil namreč razpisan vsa leta zapovrstjo do zdaj, odkar so ga uvedli. Tako piše na vpis.uni-lj.si, če greš pod Podatki in izbereš FF UM.

Vsekakor upam, da mi uspe prit noter, kar je pa seveda šele začetek, saj me potem čaka še ogromno dela. candy, ti si na psihologiji? Če si, a si v Lj ali Mb? Lahko poveš kaj več o samem študiju? Nekje sem zasledila, da je na psihologiji tudi ogromno računanja in da študij ni to, kar si marsikdo napačno predstavlja, torej same definicije ipd..

[candy.]

Ja, za LJ sem govorila V Mariboru mislim, da je nekoliko ceneje.. Seveda ti bo uspelo, za izredni se res ne sekirat Ja, jaz sem v LJ. Glede študija pa.. začetek je popolnoma drugačen kot sem pričakovala. Pričakuješ itak, da se boš takoj učil kaj "uporabnega", da bo takoj vse zanimivo, pa da bo imelo vsaj kaj zveze s snovjo, ki je bila na maturi v sš (skratka snov, ki se ti zdi zanimiva). Na izrednem je tako, da najprej imaš samo en predmet, ko ta predmet končaš pa takoj drugega.. izpitni roki pa so že razpisani v roku enega mesca po koncu predavanj za določen predmet. Uvod v psihologijo je na začetku kar zanimiv, proti koncu pa se že začnejo korelacije, eksperimenti, faktorske, klastrske analize.. prav nič zanimivega. Drugi predmet je psihološka metodologija, ki je še bolj nezanimiv (navajanje virov, popravljanje, iskanje literature, pisanje povzetkov ipd.), nato pa se začne opisna statistika (verjetno mi ni treba nič drugega reči). Na začetku je treba očitno malo "potrpeti" in dati skozi te predmete, saj se v drugem semestru že začne malo bolj zanimivo npr. Motivacije in emocije, Razvojna psihologija mladostništva ipd. Kar se literature tiče, pri uvodu v psihologijo točno veš iz katerih knjig se učiti (oz. knjiga je samo ena - kljub temu, da ti prof. našteje milijon knjig), za ostalo pa si moraš bolj ali manj pomagati sam. Zapiski, PP, kakšne knjige (APA standardi in to).. Torej na kratko: zaenkrat nimam občutka, da študiram psihologijo..

[Kasiopeja]

Hvala za izčrpen odgovor. Pa a misliš, da je za nekoga, ki je naredil dva letnika gimnazije z dobrim uspehom (psihologijo sem mela same 5, ampak tisto je itak osnova ) in dva letnika srednje turistične šole (iz gim sem se izpisala zaradi težav s fiziko in matematiko, malo je pa neuspehu najbrž botrovala lenoba) ter na poklicni maturi dodaten predmet psihologijo, ta študij prezahteven? Resnično me veseli samo to, a sem očitno rabila par let, da sem se našla oz. prišla do te stopnje, da grem delat maturitetni tečaj. Poznaš mogoče koga, ki je šel po podobni poti in je zdaj na psihologiji?

[candy.]

Ni za kaj. Če imaš kakršnokoli vprašanje, mi lahko pišeš Moje mnenje je, da uspeh na gim nima kaj preveč veze s tem, kako ti bo šlo na faxu.. nekateri od sošolcev so takoj po maturi prišli na fax, drugi so že bili na vseh mogočih drugih smereh, eni so nekaj let pavzirali, tudi starejše (40+) vidiš Pač ja, pomembe pa so vsekakor delovne navade že zaradi tempa samega. Predavanja imaš petek popoldne, cela sobota in cela nedelja (predavanja nisa obvezna, samo pri vajah moraš imeti 80% prisotnost), nekateri prof. tudi prej spuščajo, dajajo daljše odmore ipd. Snov pa se zelo hitro jemlje, večino moraš predelati sam doma, tako da je priporočljivo že od začetka vse lepo počasi, da se ti ne nabere.. Če že od začetka vse resno vzameš in delaš dokaj sproti, ne bi smela imeti nobenih težav.. Sicer pa kot pravim.. najdeš vse mogoče. Od takšnih, ki so bili skoraj zlati maturanti do takšnih, ki so komaj naredili maturo

[floribunda]

Imam možnost vpisa v univerzitetni program po bolonjskem sistemu, a žal ne za smer, ki me zanima, to je psihologija. Poleg tega je baje študij zelo zahteven in je že samo ob vpisu potrebno imeti precejšnje št. točk na maturi.
Je morda kdo šel po isti poti: maturitetni tečaj in nato vpis na psihologijo?
Kakršna koli koristna mnenja, izkušnje in napotki bi mi bili zelo v pomoč. Prosim, če se ne oddaljite od teme. Želela bi dobiti realen odgovor od nekoga, ki ima o tem študiju informacije s prve roke in mi lahko pove, če ni pretirano zahteven faks za nekoga, ki je opravil maturitetni tečaj, ne pa tudi gimnazije.

[floribunda]

Zdravo

Nikjer še nisem zasledila teme, ki bi govorila izključno le o psihologiji v Mariboru. Vem, da se študija (po predmetih) v Mb in Lj malo razlikujeta, zato bi rada predvsem rada slišala kakšen komentar psihologa / psihologinje, ki to študira v Mariboru.
Upam, da se najde kakšen študent (ni važno al redno al izredno) in pove kako je zadovoljen s faxu, če je dosti sprotnega dela, vaj, težavnost faxa (posameznih izpitov)?
Sama sem se letos vpisala na redni študij psihologije, vendar nisem bila sprejeta. Sedaj konec avgusta bom verjetno dala na prvo mesto izredni študij psihologije, pa me zanima malo tudi v tej smeri: Je ta fax vreden te (precej drage) šolnine? Je kvaliteta razlage snovi približno enako dobra kot če bi hodil redno? Itd.

In pa še za vse: Se res plača psihologa giblje okoli 2000€? Je možna zaposlitev tudi v zdravstvenem domu (brez da bi se spec. iz klinične psi)? In pa še to, da je po bolonjem sistemu sedaj menda tako, da po dokončanih 3 letah šolanja, se še ne moreš samostojno zaposliti, ampak moraš dodatno narediti še 2 leti? (Tisti dve leti se lahko že usmeriš v kakšno določeno področje ali je še vedno vse splošna psi?)

Hvala za vse odgovore, ampak imam res še vedno toliko nejasnih vprašanj in bi jih rada razčistila čimprej.

Smem zvedet tvoj uspeh na maturi in v zadnjih dveh letnikih? lahko tudi na zs ker me res zanima kako dobro moreš približno opravit, da te sprejmejo, ker se namreč tudi jaz zanimam za ta študij in sem opazla, da je bila letos omejitev precej visoka ^^

Lahko ti napišem kar tule. Jaz sem dokončala srednjo farmacevtsko šolo, zadnji dve leti sem bila dobra in prav dobra. Nato sem letos obiskovala maturitetni tečaj, vendar sem pri ang padla. Po mojem moreš maturo naredit s kakšno 4ko, kar pa gimnazijcem verjetno ni tak problem, kot pa nam, ki moramo vso snov se naučit oz. predelat v enem letu (sploh če imaš profesorje takšne, ki jih sploh ni k pouku ali pa vam dajo samostojno delo).

Zato mi zdaj ostane le možnost izredni vpis, če naredim seveda ang.

Živjo. Jaz sem sicer študentka psihologije v Ljubljani, ampak imam dobro prijateljico, ki gre v tretji letnik v Mariboru, tako da ti bodo mogoče moje informacije pomagale.

Predmetnika se v Mariboru in Ljubljani res razlikujeta (jaz ti za novega bolonjskega v Ljubljani ne vem glih povedat), je pa stvar taka, da se itak dela ful podobne stvari torej...učimo se praktično isto. Faks je precej težaven. Naredit se ga da...za kakšne boljše uspehe pa se je treba precej potruditi. Sprotnega dela je veliko. Prijateljica iz Maribora je skozi celo leto precej zaposlena s sprotnim delom. Ona je nad MB zelo navdušena. Jaz če primerjam vidim razliko predvsem v tem, da so tam novi in nimajo še polnega kadra in se zato povezujejo z medicinsko fakulteto itd. in imajo posledično tudi veliko prakse....to kar pri nas v Ljubljani pogrešam.

Glede izrednega ti na žalost ne vem povedati. Menim pa, da izredni dobijo vseeno manj od faksa, ker se zadeve izvajajo v tretjinskem obsegu...kar pa je malo. Će se ti splača pa moraš sama premisliti

O splošni plači psihologa je zelo težko govoriti, ker smo zaposleni na zelo raznolikih področjih. Tu ti na žalost informacij ne morem dajati. Za delo v zdravstvenem domu nisem ziher ampak mislim, da je nujna specializacija...

To, da se po treh letih ne moreš zaposliti kot samostojen psiholog je res...jaz si niti ne predstavljam, da bi po treh letih lahko začel delati nekje kot psiholog. Jaz gledam +2 kot nekaj nujnega in samoumevnega.
Tisti dve leti sta še vedno splošna psihologija. Recimo v Lj imamo modularni sistem, kar pomeni, da si izbereš nek modul (recimo organizacija) in imaš poleg obveznih predmetov še nekaj izbirnih iz tega področja - torej se na nek način ''usmeriš''. Vseeno pa tega v bistvu ne smeš gledat tako ostro, ker ne glede na to kateri modul si vzameš ti in si vzamem jaz...na koncu po letih sva obe magister psihologije - torej nisva specializirani in imava isti naziv.

Upam, da ti kaj pomaga

Aja pa še nekaj. Sem opazila, da imaš težave z angleščino. To zna predstavljat precejšenj problem, ker je velik del literature v angleščini.

tinca hvala za informacije
ja to glede +2 mi res ni bilo čisto nič jasno, pa si sedaj lepo povedla in razumem.
glede ang pa sem se menila z eno, ki v mariboru študira pa je rekla, da tudi tisti (baje je ona tudi med njimi), ki jim ne gre ang ni problema in so naredili letnik, je pa res da se čisto ang ne da izogniti in da je treba kaki članek prebrat tudi v ang . ampak da ti ang gre, je rekla da ne sme biti ovira pri odločitvi psihologije, ker se da tudi s slabim znanjem napredovat letnik.(točno tak je rekla)
Sedaj pa ne vem kaj naj si mislim, ker baje je zelo veliko knjig v slovenščini in za izpit se da brez težav naučit samo iz slovenskih knjig.

Ne vem, če maš ti drugačne informacije, izkušnje.. na dan z besedo

Je res, da se najde kar nekaj tudi v slovenščini. Prav gotovo pa slej ko prej naletiš na angleške zadeve. Mnogokrat se seveda lahko zgodi, da je osnovna literatura v slovenščini, imaš pa zraven še kake priporočene zadeve, ki niso v slovenščini. Jaz osebno si recimo ne predstavljam kako bi bilo če ne bi vedela angleščine...nevem meni osebno se to zdi velika ovira. Je pa res, da samo na podlagi tega se odločit, da psihologije ne boš študirala, ni smisleno Vsepovsod na faksih je dandanes pač tako, da je angleščina praktično nujna.

Pa tudi verjamem, da se da naredit letnik brez znanja angleščine, ampak je seveda pol vprašanje kako ga narediš...predvidevam da bleščeče prav gotovo ne

V glavnem...če te psihologija zanima, ne pusti, da bi te to od študija odvrnilo. Bodi pa pripravljena na trdo delo

Želim ti veliko sreče, pa da prideš tja kamor ti je cilj priti

[floribunda]

Lep pozdrav! Zanima me, če je na tem forumu kakšna klinična psihologinja ali specializantka iz klinične psihologije, ker me zelo zanima specializacija iz te smeri. Če lahko deli izkušnje ... Hvala.

Joj, nobenega? Pa ima mogoče katera kakšno prijateljico, ki se ukvarja s tem?

Hm, sicer pa, je tule kakšen psiholog in ne nujno klinični, ki lahko kaj pove, kaj točno počne? In, kako je zadovoljen z izbiro poklica?

nisem psihologinja, ampak èe si klinièni psiholog paè imaš sreèanja z pacienti, poskušaš jim pomagati razrešiti njihove probleme in jih nekako nauèiti kako morajo ravnati v prihodnje ko bodo v podobni situaciji, rešuješ njihove traume... Èe se motim nej me kdo popravi.
drugaèe pa pobrskaj kaj na netu, ziher boš dobila veè informacij, lp

Niè nisi napisala, ali si že študentka psihologije ali samo razmišljaš o tem.

Jaz sem študentka psihologije, ampak nimam v planu delat specializacije iz kliniène, tako da ti težko dam kakšno informacijo. Lahko ti povem samo, da zadeva v praksi zgleda malo drugaèe kot si laiki predstavljajo. Jaz imam paè izkušnje, da si ljudje nasplošno delo psihologa predstavljajo kar malo "misteriozno" (v stilu: jaz tebe preberem in potem ti svetujem), ampak ker si se verjetno že malo pozanimala, veš, da gre za zelo eksaktno in široko znanost.
Èe te zanima kaj bolj konkretnega, se lahko oglasiš na ZS.

Jaz sem študentka psihologije, prav tako mislim po diplomi specializirat klinièno psihologijo (èe bo sreèa )
Imam že nekaj izkušenj z delom v psihiatrièni bolnišnici in mi res super odgovarja in se vidim tam. Zdaj glede same specializacije verjetno veš, da je precej velik problem do nje prit. Lahko praktièno upamo, da bomo ob pravem èasu na pravem mestu.
Zdi se mi, da je to eno izmed podroèij psihologije, ki je zelo misticirano (kot je že napisala petrca18) in si ga veliko ljudi napaèno predstavlja. Posebej se je potrebno zavedati, da je to zelo zahtevno delo za posameznika in da vsi niso za to.

Mene pa samo zanima, kako se lahko specializiraš, da si potem klinični psiholog? In katere specializacije so še možne v obsegu psihologije?

Jaz sem se seznanja kako je z podiplomskim študijem, pa so mi rekli, da še ni v Sloveniji v smeri psihologije nobenega študija. In sem zdaj čisto zmedena..

Nevem kje si dobila informacije, ampak niso točne V Sloveniji je možna specializacija...ampak trenutno samo specializacija iz klinične psihologije. V tujini jih je neprimerno več. Če hočeš biti klinični psiholog moraš končati dodiplomski in podiplomski študij psihologije (3+2 zdaj po bolonjskem sistemu), nato imaš 1 leto pripravništva v zdravstvu nato sledi 2 leti dela v zdravstvu pod vodstvom mentorja in za tem pride še 4 letna specializacija iz klinične psihologije, ki se zaključi s specialističnim izpitom - torej traja šolanje kliničnega psihologa vse skupaj najmanj 12 let. Kar dolga pot

Podiplomski študij, kot je bil včasih (magisterij) ne obstaja...obstaja pa doktorat - trenutno lahko izbiraš različne smeri...mislim da so v Ljubljani 3, za Maribor pa nevem...glede na to da je tam še precej novo mislim, da tega še ne izvajajo.

No..to je to

[Shpaget]

Zivjo, mene pa zanima, če mogoce kdo ve, ali se da prva 3 leta po bolonjskem sistemu narediti tu na Filofaksu, potem pa še 2 leti v tujini ? (vem da je v tujini placljiv studij, a vseeno imam blazno zeljo iti studirat ven)

[Cassiopeia]

Če sem prav razumela, si lahko psiholog po končanem 3+2 študiju psihologije šele, ko opraviš specializacijo, vendar vse skupaj s študijem vred traja 12 let, da prideš do poklica in lahko samostojno opravljaš delo? Koliko časa potem traja specializacija?
Sem mislila, da traja pot do tega poklica nekje 7 let s specializacijo vred.

[Shpaget]

Ne vem, ali s tem misliš na psihologa, recimo zaposlenega na osnovni šoli, ali kliničnega psihologa?
Ker če si mislila slednjega, potem ja, nekje 12 let potrebuješ, da začneš samostojno opravljati svoje delo.

[Leonessa]

Psiholog v šolah si lahko prav tako šele po podiplomskem študiju, vendar za to delo ne rabiš opravljati specializacije. Drugače pa je še dosti tega: delaš lahko tudi v varstvenih ustanovah, kazenskih ustanovah in pravosodju, podjetjih in drugih organizacijah, skratka pri psihologiji je možnosti kar precej, vendar je po drugi strani tudi precej diplomantov in na koncu zaposlitvenih možnosti ni več tako zelo dosti ...