Danes sem nenormalno veliko tukaj.
Anyway, ja upanje je beseda, ki je bila najblizje temu, kar mislim.
Neko dekle je tu napisalo, da ji vsi govorijo, kak bavbav je pri nas, kako moras znat vse na pamet in podobno.
Kolikor slaba tolazba je ze, bi bilo zame ( preden sem se vpisala na pf) super slisati, da tudi na bavbav faksu kot je pravna fakulteta, NEKATERI LJUDJE vseeno zraven faksa "ZIVIJO" in imajo cas poceti tudi druge stvari, ki jih veselijo, pa vseeno redno delajo!!! Da ni pravilo, da si 16 ur ( ne se vpicit v teh 16 ur, ker se zelo rada v besede, da potem izpades...kakrsna koli pac izpades) za knjigam, da naredis. Pac eni so se sposobni v krajsem casu naucit snov ( mogoce zaradi nacina ucenja, mogoce imajo pa pac sreco).
Se iskreno opravicujem za besedo upanje, ampak meni je tisti cas ustrezalo. Upanje, da lahko delas faks, ki te veseli, ampak ti ni treba bit 4 leta zaprt in se ucit.
Da pa z maturo pokazes, koliko si inteligenten je pa najvecja bedarije. Poznam junake, ki so naredili okoli 28 maturo in so 2 leti za mano, poznam pa junake, ki niso prisli niti redno ( torej manj kot 20) in so se nam po prvem letniku pridruzili v rednem.
