Študij: Medicina

[somebody]

pa kaj se ti mešaš tuki?

Slučajno neki vem , kar večina ne veste in se vam dobesedno yebe za vse - zato je tako , kot je.

razsvetli nas, nevedneže, torej!

kar se tiče nazivov: vse kar si povedal vem. bolje, da si še enkrat prebereš kaj sem napisala (sploh tisto, kaj je ljudski izraz). in vem kako se gre pri pridobivanju nazivov. ampak vseeno si po končani medicinski fakulteti doktor medicine. ko narediš doktorat si pa doktor znanosti. vem, da je zmešnjava glede teh doktorjev (tako kot ljudje menjajo magisterij znanosti in magisterij po bolonjskem sistemu), ampak imajo v tujini tudi take nazive- že naslov dost popularne serije je house md.

[Dariia.*]

Hvala*

se pa popolnoma strinjam s tem da bi mogli uvest sprejemne izpite ker tisti ki smo na srednji zdravstveni definitivno nekaj znamo v zdravstvu, medtem ko gimnazijci res nimajo kje pridobit ta znanja. Na konc koncev ti splošna razgledanost pri pacientu ne koristi toliko kot znanja medicinske sestre, ki mora dati res veliko stvari skoz preden dobi ta naziv.

[floribunda]

sej zato pa hodiš potem 10 let na študij medicine, da ta znanja pridobiš.

ne vem zakaj bi mogu bit kriterij za študij medicine, da znaš nekomu iglo zapičit v žilo, al kaj bi vi predlagali na sprejemcih.

(sicer sem za uvedbo sprejemnih izpitov, ampak mislim, da to ne bo spremenilo dejstva, da bodo na medicini v večini še vedno gimnazijci)

[Džeki]

Na medicino so vedno hodili pretežno gimnazijci.

Kar je logično. Kdor želi narediti ta faks, mora biti priden in sposoben, oboje. Med drugim je treba biti močan vsaj v enem tujem jeziku.

Moja sestrična študira medicino, zato malo spremljam, kako to vse skupaj poteka. V Mariboru imajo razen predavanj ogromno pratičnega pouka v bolnišnici, kar je vsekakor pozitivno.

[Leonessa]

Mislim, da tisti, ki hodite na srednjo zdravstveno šolo oz. ste jo končali, veste neke določene osnove, ki pa so s področja dela medicinskih sester, do dela kakšnega zdravnika specialista (recimo splošnega) pa je še dolga pot, predvsem pa veliko enih podrobnosti, brez katerih študij medicine pač more obstajati.

Sprejemni izpiti praktično niso potrebni, rabiš pa neko osnovno splošno znanje o biologiji, ki pa jo zdravstveni tehniki potem (recimo da uspešno) nadgradite z maturitetnim tečajem, in če ste kasneje zavzeti in delavni, lahko pridete do željenega poklica. Zato je čisto logično, da se tja lahko vpišejo samo gimnazijci, ker imajo nek nivo znanja s tega področja, za prakso pa bodo imeli še dovolj časa skozi vsa ta leta študija.

[barbie_girl_85]

ne vem zakaj bi mogu bit kriterij za študij medicine, da znaš nekomu iglo zapičit v žilo, al kaj bi vi predlagali na sprejemcih.

hehe. Če smo iskreni, še tega ne znajo po srednji zdravstveni. Kriterij bi lahko bil postiljanje postelje, mogoče hranjenje, pravilno umivanje ali merjenje telesne temperature.

Ne resno....kaj pa MS vemo o medicini? Če se ne motim, je naša profesija zdravstvena nega, kar pa ni enako medicini. Razmišljanje, da bi imel zdravstveni tehnik prednost pred ginazijci zaradi predznanja, je butasto.

[floribunda]

to je podobno mišljenje, kot to, da gredo lahko na ALUO samo tisti iz sredjih likovnih šol. in na ostale umetniške fakse tudi.

kar ni res. pri nas so tisti s predznanjem risanja, poznavanjem vseh možnih rezentacijskih tehnik in vsega imeli samo en projekt prednosti. potem so se vsakršne razlike zabrisale.

prav tako je bil procent gimnazijcev še vedno večji kot procent tistih, ki so prišli iz likovnih šol.

pa mamo sprejemne izpite.

[Bumerang]

Jaz bi definitivno uvedla možnost, da se lahko na Medicino vpišejo tudi dijaki s srednje zdravstvene. Pač po principu: poklicna matura + peti predmet (biologija ali kemija).

Osebno sem mnenja, da odličen uspeh na gimnaziji ni pokazatelj, da je nekdo sposoben za študij medicine. Ali pa obratno; če nekdo prihaja s poklicne zdravstvene, kjer ni imel samih petic, prav tako ne pomeni, da ni sposoben narediti medicinskega faksa. Jaz mislim, da srednja šola ni merodajna. Če nekomu ni uspelo narediti biologije v srednji šoli z več kot tri, naredil pa je medicinsko fakulteto z povprečjem 9,5 - potem je definitivno sposoben za zdravnika in postati najboljši kirurg na svetu.

Še obsojencem zaradi kaznivih dejanj po določenem času izbrišejo njihove napake iz kazenske evidence in veljajo za nikoli obsojene. Šolarjem, ki pa v srednji šoli niso piflali nekega predmeta, bomo pa za vedno preprečili študij medicine?

Jaz pravim, kdor bi s pravdobrim ali odličnim uspehom naredil poklicno zdravstveno, bi lahko komot imel možnost vpisa na Medicinsko fakulteto. Konec koncev se tisti z zdravstvene okvirno že spoznajo na marsikatero medicinsko področje, medtem ko so gimnazijci vsa štiri leta dudlali neke XY predmete, ki jim kasneje nucajo en piškav orešček. Za moje pojme se praksa, ki jo dijaki pridobivajo na poklicnih šolah, preveč zanemarja.

Pa še nekaj: včasih sem imela eno sošolko, ki v vseh 4 letih ni videla slabše ocene od 5 in brez težav je prišla na Medicino. Pametna punca in tudi pridna zelo. Samo, če bo ona zdravnica, jaz ne bom več upala biti bolna. Pač, je štorasta in totalno nesposobna za praktično delo.

[*mala*]

In je tako težko si vzeti eno leto za maturitetni tečaj in se potem vpisat na medicino? Če je želja, ne vem kje je problem?

[lia7bibi]

Jaz bi definitivno uvedla možnost, da se lahko na Medicino vpišejo tudi dijaki s srednje zdravstvene. Pač po principu: poklicna matura + peti predmet (biologija ali kemija).

Osebno sem mnenja, da odličen uspeh na gimnaziji ni pokazatelj, da je nekdo sposoben za študij medicine. Ali pa obratno; če nekdo prihaja s poklicne zdravstvene, kjer ni imel samih petic, prav tako ne pomeni, da ni sposoben narediti medicinskega faksa. Jaz mislim, da srednja šola ni merodajna. Če nekomu ni uspelo narediti biologije v srednji šoli z več kot tri, naredil pa je medicinsko fakulteto z povprečjem 9,5 - potem je definitivno sposoben za zdravnika in postati najboljši kirurg na svetu.

Še obsojencem zaradi kaznivih dejanj po določenem času izbrišejo njihove napake iz kazenske evidence in veljajo za nikoli obsojene. Šolarjem, ki pa v srednji šoli niso piflali nekega predmeta, bomo pa za vedno preprečili študij medicine?

Jaz pravim, kdor bi s pravdobrim ali odličnim uspehom naredil poklicno zdravstveno, bi lahko komot imel možnost vpisa na Medicinsko fakulteto. Konec koncev se tisti z zdravstvene okvirno že spoznajo na marsikatero medicinsko področje, medtem ko so gimnazijci vsa štiri leta dudlali neke XY predmete, ki jim kasneje nucajo en piškav orešček. Za moje pojme se praksa, ki jo dijaki pridobivajo na poklicnih šolah, preveč zanemarja.

Pa še nekaj: včasih sem imela eno sošolko, ki v vseh 4 letih ni videla slabše ocene od 5 in brez težav je prišla na Medicino. Pametna punca in tudi pridna zelo. Samo, če bo ona zdravnica, jaz ne bom več upala biti bolna. Pač, je štorasta in totalno nesposobna za praktično delo.

če je tako štorasta in totalno nesposobna pač medicine ne bo končala.to pa ne skrbi,da v 6 letih ne bo nihče opazil
smešno so mi te primerjave medicine in zdravstvene, pravila so jasna in fer za vse.če je nekdo iz zdravstvene tako pameten in sposoben, potem pa naj v 4.letniku opravlja splošno in ne poklicne mature,brez maturitetnega tečaja. tako bo opravil maturo (ker obvlada biologijo/kemijo/fiziko,matematiko in angleščino) z odliko, ne bo izgubil enega leta za maturitetni tečaj in bo že skoraj zdravnik,ker prakso itak že obvlada

[beri1]

razsvetli nas, nevedneže, torej!

kar se tiče nazivov: vse kar si povedal vem. bolje, da si še enkrat prebereš kaj sem napisala (sploh tisto, kaj je ljudski izraz). in vem kako se gre pri pridobivanju nazivov. ampak vseeno si po končani medicinski fakulteti doktor medicine. ko narediš doktorat si pa doktor znanosti. vem, da je zmešnjava glede teh doktorjev (tako kot ljudje menjajo magisterij znanosti in magisterij po bolonjskem sistemu), ampak imajo v tujini tudi take nazive- že naslov dost popularne serije je house md.

Torej, v Sloveniji obstaja Zdravniška zbornica Slovenije
Dunajska cesta 162
1000 Ljubljana

Ta ista zbornica najavi specijalizacijo zdravnikov in nikakršnih doktarjev - Link - Najava javnega razpisa specializacij zdravnikov

Verjetno je v Sloveniji ustaljena praksa,da vsak državljan mora imeti IZBRANEGA zdravnika in ne doktorja

Torej, po končani fakulteti si zdravnik in pika

Zdravniki in zobozdravniki imajo tudi svoj sindikat, več imaš TUKI

[Tearjerker]

Če nekomu ni uspelo narediti biologije v srednji šoli z več kot tri, naredil pa je medicinsko fakulteto z povprečjem 9,5 - potem je definitivno sposoben za zdravnika in postati najboljši kirurg na svetu.

Za biti najboljši kirurg na svetu rabiš pa lih faks ''zlaufat'' s šesticami, dobro videt, bit dobro skoncentriran, vzdržljiv in met mirno roko. Ker zdravnik, ki je delal faks s povprečjem 9,5 in mu moraš med operacijo povedat, da to kar trenutno drži v roki ni več del lipoma, ampak N. ischiadicus si pač lahko s tisto 9,5 samo rit obriše (videno na lastne oči, nisem vedla ali naj se smejim ali jočem). Po drugi strani poznam tudi študentko 6. letnika MF UL z bajnim povprečjem (po njenih besedah nad 9, pa ji kar verjamem, ker je skoz za knjigami), ki po tolikih letih faksa uspela ''prbit'', da se bakterije premikajo z mišičnim krčenjem. Liek wtf

Pa še to, podobno kot pri floribundi je tudi na našem faksu bil tudi možen vpis iz poklicne šole ali gimnazije, pa so imeli tisti s poklicne prednost iz prakse in poznavanja nekaj predmetov, s katerim smo se mi, bivši gimnazijci, srečali prvič šele v 1. letniku fakultete, pa je 8 od 10h moje generacije odnehalo, ker niso prišli čez prva dva letnika. Tak da se ne morem strinjat s tem, da ti poklicna šola da avtomatsko absolutno prednost pri nadaljevanju šolanja za dotični poklic.

[Dariia.*]

da igle ne znamo zapičit? no go po celem oddelku mormo dat inekcije tak da se nebi strinjala glih
res je, da so stroke popolnoma različne in se mi ukvarjamo z nego samo, useeno pa se mi zdi da določena znanja pa le dobimo, ki jih gimnazijci res nemorejo
ne učimo se za bvz use 4 lete same strokovne predmete

[*mala*]

Meni sta medicinska sestra in zdravnik precej neprimerljiva poklica. Ker 90% stvari, ki jih počnejo na srednji zdravstveni na praksi, zdravnik pač ne bo počel.

[beri1]

Izbrisan citiran del posta, predhodnika se ne citira.
Emanuela

Tako je, medicinska sestra cca 80% posla opravi a zdravnik cca 20%.
Če kaj zdravniku ni jasno, enostavno napiše napotnico določenem specijalisti.