Študij: Bibliotekarstvo in informatika (FF)
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- bookworm
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 11. 2. 2009
Bom poskusila odgovorit na čim več zadev...
Po bolonjskem programu imaš angleščino kot izbirni predmet, gre pa bolj za strokovno angleščino kot kaj drugega. Če želiš biti uspešna pri študiju, pa vsekakor rabiš imeti vsaj dobro bralno razumevanje angleščine, saj ti dajo pri vsakem predmetu vsaj par člankov v angleščini kot obvezno literaturo ali "domačo nalogo" (bolonjski sistem pomeni, da je veliko več sprotnega dela in imaš skoraj vsak teden za opravljati kakšne majhne nalogice). Tudi sicer skoraj ne gre brez uporabe angleških strokovnih in znanstvenih člankov v seminarjih, če ne prej pa vsaj pri diplomi.
Po bolonjcu dvopredmetnega študija zaenkrat še ni (verjetno enkrat v prihodnsoti), saj je za to potrebno, da gredo vsi oddelki na ff na bolonjski program. Nekakšno dvopredmetnost se vendarle lahko doseže, in sicer tako, da na prvi stopnji študiraš nekaj, na drugi stopnji pa nekaj drugega. Torej recimo na 1. stopnji študiraš ekonomijo, na drugi pa potem bibliotekarstvo. Ali obratno. Sicer so za prihod na 2. stopnjo potrebni diferencialni izpiti, vendar pa, če zadevo dobro načrtuješ, vse to lahko opraviš že tekom 1. stopnje tako, da izbiraš predmete na bibliotekarstvu kot izbirne predmete. Ta možnost obstaja in se jo tudi promovira. Sicer pa je res na spletni strani oddelka kaj nekaj informacij okoli teh stvari: www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio ... Pod kategorijo Študij imaš marsikaj...
Plača? Mislim, da je osnovna plača oz začetniška plača nekje od 800-900 EUR neto, odvisno v kateri knjižnici delaš (je različno glede na tip knjižnice).
Sicer pa ja, službe dobiti danes ni lahko skoraj za nikogar. Pa vendar se mi zdi, da se na tem področju kar da. Kolegi, ki so diplomirali v zadnjih dveh letih so vsi kar hitro dobili. Saj najprej pač delaš na pogodbo, za tri mesece, pa ti podaljšujejo, pa za eno leto, potem pa počasi prideš do bolj redne zaposlitve. Ti si tačas nabiraš izkušnje, opraviš še vse potrebne tečaje in izpite, ko pa imaš enkrat to, pa ni problema s službo, sploh če si sposoben in se znaš obrnit. Se splača že med študijem izkorisitit in delat v kakšni knjižnici, saj potem veliko lažje prideš notri, ko imajo kakšno frej mesto.
Po bolonjskem programu imaš angleščino kot izbirni predmet, gre pa bolj za strokovno angleščino kot kaj drugega. Če želiš biti uspešna pri študiju, pa vsekakor rabiš imeti vsaj dobro bralno razumevanje angleščine, saj ti dajo pri vsakem predmetu vsaj par člankov v angleščini kot obvezno literaturo ali "domačo nalogo" (bolonjski sistem pomeni, da je veliko več sprotnega dela in imaš skoraj vsak teden za opravljati kakšne majhne nalogice). Tudi sicer skoraj ne gre brez uporabe angleških strokovnih in znanstvenih člankov v seminarjih, če ne prej pa vsaj pri diplomi.
Po bolonjcu dvopredmetnega študija zaenkrat še ni (verjetno enkrat v prihodnsoti), saj je za to potrebno, da gredo vsi oddelki na ff na bolonjski program. Nekakšno dvopredmetnost se vendarle lahko doseže, in sicer tako, da na prvi stopnji študiraš nekaj, na drugi stopnji pa nekaj drugega. Torej recimo na 1. stopnji študiraš ekonomijo, na drugi pa potem bibliotekarstvo. Ali obratno. Sicer so za prihod na 2. stopnjo potrebni diferencialni izpiti, vendar pa, če zadevo dobro načrtuješ, vse to lahko opraviš že tekom 1. stopnje tako, da izbiraš predmete na bibliotekarstvu kot izbirne predmete. Ta možnost obstaja in se jo tudi promovira. Sicer pa je res na spletni strani oddelka kaj nekaj informacij okoli teh stvari: www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio ... Pod kategorijo Študij imaš marsikaj...
Plača? Mislim, da je osnovna plača oz začetniška plača nekje od 800-900 EUR neto, odvisno v kateri knjižnici delaš (je različno glede na tip knjižnice).
Sicer pa ja, službe dobiti danes ni lahko skoraj za nikogar. Pa vendar se mi zdi, da se na tem področju kar da. Kolegi, ki so diplomirali v zadnjih dveh letih so vsi kar hitro dobili. Saj najprej pač delaš na pogodbo, za tri mesece, pa ti podaljšujejo, pa za eno leto, potem pa počasi prideš do bolj redne zaposlitve. Ti si tačas nabiraš izkušnje, opraviš še vse potrebne tečaje in izpite, ko pa imaš enkrat to, pa ni problema s službo, sploh če si sposoben in se znaš obrnit. Se splača že med študijem izkorisitit in delat v kakšni knjižnici, saj potem veliko lažje prideš notri, ko imajo kakšno frej mesto.
-
classy - Kofetarica
- Prispevkov: 713
- Na forumu od: 12. 3. 2005
Kaj pa lahko delaš, v knjižnici, še kaj? Pa mogoče mal neumno vprašanje, ampak...kaj se v knjižnici ubistvu dela? Ok, lahko sposojaš knjige, potem jih zlagaš nazaj na police, pa naročuje se nove (a to dela knjižničar al, kaj js vem, ekonomist?). Nikol nisem o tem razmišljala ubistvu, pa me zanima. Kaj pa se ubistvu učiš na faksu, predelaš ful literature verjetno, a še kaj? (trenutno ne dela ff stran, bi drgač pogledala tja )
edit: ok, sem prebrala, da se literature sploh ne predeluje. Zdaj pa res ne vem, kaj se učiš na faksu oz. kakšna znanja kot knjižničar potrebuješ? Zanimivo.
edit: ok, sem prebrala, da se literature sploh ne predeluje. Zdaj pa res ne vem, kaj se učiš na faksu oz. kakšna znanja kot knjižničar potrebuješ? Zanimivo.
- bookworm
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 11. 2. 2009
Ja, zgleda jim spet nekaj server nagaja, pa ne dela
1. večna zmota glede študija je, da je potrebno brati veliko knjig. Če vas zanima literatura, je potrebno it študirat primerjalno književnost ali slavistiko. Bistvo bibliotekarstva je organizacija informacij, sposobnost, da najdeš in posreduješ informacije ter da tega naučiš tudi druge. Hec je namreč v tem, da obstaja veliko vrst knjižnic (za kakšne javnost niti ne ve, recimo specialne knjižnice, ki se nahajajo v podjetjih, na ministrstvih ipd.). In veliko knjižnic pomeni veliko različnega gradiva. Nemogoče je torej, da bi se specializirali za vsako področje, ki bi ga morda nekoč pokrival, zato moramo znati poiskati informacije, ki jih potrebujemo. No, pa tudi to je le delček tega, kar se učiš. Naj naredim nekaj poudarkov, da ne bom predolga in se tega potem nikomur ne bi dalo brat Naštela bom raznorazna področja, imej pa v glavi, da se z izbirnimi predmeti in usmeritvijo (bibliotekarstvo, informacijska znanost ali založništvo) odločaš, na kaj se boš osredotočil tekom študija:
- katalogizacija in klasifikacija gradiva (dodeljevanje UDK vrstilcev, vpisovanje novega gradiva v knjižnični katalog, postavitev gradiva)
- management, marketing
- načrtovanje digitalnih knjižnic
- načrtovanje uporabniških vmesnikov (recimo spletnih strani, katalogov, deloma tudi sama izgradnja spletnih strani... osnove html, css...)
- spoznaš se z vrstami informacijskih virov - to niso le knjige in revije, ampak je vse več elektronskih podatkovnih baz, ki jih lahko ponudimo uporabnikom
- kako iščeš informacije, kako oceniš, kaj je informacija relevantna ipd.
- psihologija - dobiš osnove razvojne in kognitivne psihologije, ki ti pomaga pri učenju uporabnikov, da bodo znali sami poiskati informacije in oceniti njihovo relevantnost
- potem je nekaj bolj zgodovinskih predmetov - rokopisno gradivo, razvoj knjiznic in knjiznicarstva, učiš se recimo tudi pogojev za hranjenje, razstavljanje in prezervacijo gradiva
- potem je še en segment recimo posvečen bolj založništvu, knjigi kot taki (do sedaj ta del ni bil toliko poudarjen, pa bo sedaj malo bolje)
Sedaj sem naštela nekako tiste zadeve, ki sem se jih na hitro spomnila.
In če se sprašuješ, kaj lahko delaš po koncu študija. Vse je odvisno od iznajdljivosti. Nekaterim je uspelo priti v založbe (so tudi taki, ki so sami ustanovili založbo), spet nekateri delajo čisto na drugem področju (recimo pomoč uporabnikom v podjetjih), velika večina pa res še vedno v knjižnicah.
Lahko delaš v šolski knjižnici (rabiš še nekaj izpitov, oz z bolonjsko bo na 2. stopnji pedagoški program, tako da ne bo potrebno dodatnih zadev). Tam si tako rekoč one-man band. Delaš vse od izbire, naročanja gradiva, do obdelave, izposoje, svetovanja... Moraš imeti tudi določeno število pedagoških ur, kjer učence učiš o knjižnici in iskanju knjig.
Lahko delaš v splošni knjižnici. V splošnih knjižnicah je med zaposlenimi procentualno mislim da najmanj bibliotekarjev po izobrazbi. Vendar načeloma človek z diplomo ni zgolj za izposojevalnim pultom. Si na informacijah, mogoče imaš kakšna izobraževanja, načrtuješ določen del zbirke (kaj kupiti), lahko se specializiraš recimo za obdelavo gradiva, v večjih knjižnicah je zadaj vodstveni kader, ki skrbi zgolj za načrtovanje in razvoj.
Potem so tu visokošolske in specialne knjižnice. Zopet razred zase.
Toliko za enkrat, če pa je še kakšno vprašanje, pa kar na plano z njim.
1. večna zmota glede študija je, da je potrebno brati veliko knjig. Če vas zanima literatura, je potrebno it študirat primerjalno književnost ali slavistiko. Bistvo bibliotekarstva je organizacija informacij, sposobnost, da najdeš in posreduješ informacije ter da tega naučiš tudi druge. Hec je namreč v tem, da obstaja veliko vrst knjižnic (za kakšne javnost niti ne ve, recimo specialne knjižnice, ki se nahajajo v podjetjih, na ministrstvih ipd.). In veliko knjižnic pomeni veliko različnega gradiva. Nemogoče je torej, da bi se specializirali za vsako področje, ki bi ga morda nekoč pokrival, zato moramo znati poiskati informacije, ki jih potrebujemo. No, pa tudi to je le delček tega, kar se učiš. Naj naredim nekaj poudarkov, da ne bom predolga in se tega potem nikomur ne bi dalo brat Naštela bom raznorazna področja, imej pa v glavi, da se z izbirnimi predmeti in usmeritvijo (bibliotekarstvo, informacijska znanost ali založništvo) odločaš, na kaj se boš osredotočil tekom študija:
- katalogizacija in klasifikacija gradiva (dodeljevanje UDK vrstilcev, vpisovanje novega gradiva v knjižnični katalog, postavitev gradiva)
- management, marketing
- načrtovanje digitalnih knjižnic
- načrtovanje uporabniških vmesnikov (recimo spletnih strani, katalogov, deloma tudi sama izgradnja spletnih strani... osnove html, css...)
- spoznaš se z vrstami informacijskih virov - to niso le knjige in revije, ampak je vse več elektronskih podatkovnih baz, ki jih lahko ponudimo uporabnikom
- kako iščeš informacije, kako oceniš, kaj je informacija relevantna ipd.
- psihologija - dobiš osnove razvojne in kognitivne psihologije, ki ti pomaga pri učenju uporabnikov, da bodo znali sami poiskati informacije in oceniti njihovo relevantnost
- potem je nekaj bolj zgodovinskih predmetov - rokopisno gradivo, razvoj knjiznic in knjiznicarstva, učiš se recimo tudi pogojev za hranjenje, razstavljanje in prezervacijo gradiva
- potem je še en segment recimo posvečen bolj založništvu, knjigi kot taki (do sedaj ta del ni bil toliko poudarjen, pa bo sedaj malo bolje)
Sedaj sem naštela nekako tiste zadeve, ki sem se jih na hitro spomnila.
In če se sprašuješ, kaj lahko delaš po koncu študija. Vse je odvisno od iznajdljivosti. Nekaterim je uspelo priti v založbe (so tudi taki, ki so sami ustanovili založbo), spet nekateri delajo čisto na drugem področju (recimo pomoč uporabnikom v podjetjih), velika večina pa res še vedno v knjižnicah.
Lahko delaš v šolski knjižnici (rabiš še nekaj izpitov, oz z bolonjsko bo na 2. stopnji pedagoški program, tako da ne bo potrebno dodatnih zadev). Tam si tako rekoč one-man band. Delaš vse od izbire, naročanja gradiva, do obdelave, izposoje, svetovanja... Moraš imeti tudi določeno število pedagoških ur, kjer učence učiš o knjižnici in iskanju knjig.
Lahko delaš v splošni knjižnici. V splošnih knjižnicah je med zaposlenimi procentualno mislim da najmanj bibliotekarjev po izobrazbi. Vendar načeloma človek z diplomo ni zgolj za izposojevalnim pultom. Si na informacijah, mogoče imaš kakšna izobraževanja, načrtuješ določen del zbirke (kaj kupiti), lahko se specializiraš recimo za obdelavo gradiva, v večjih knjižnicah je zadaj vodstveni kader, ki skrbi zgolj za načrtovanje in razvoj.
Potem so tu visokošolske in specialne knjižnice. Zopet razred zase.
Toliko za enkrat, če pa je še kakšno vprašanje, pa kar na plano z njim.
- bookworm
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 11. 2. 2009
Ja, jaz sem delala še po starem programu in je bilo res 4 leta pisanja kataložnih listkov. Meni je bilo to v bistvu čisto luštno, malo detektivsko delo, ko si iskal zadeve po priročnikih. Sama sicer sedaj ne katalogiziram, vendar pa se strinjam z mnenjem tistih, ki pravijo, da ni bilo to kar nekaj in zastarelo ipd. , ker dobiš osnove katalogizacije, naučiš se uporabljati priročnike in to je v bistvu najpomembnejše. Bi se mi morda zdelo bolj sporno učiti samo na COBISS modulu, saj bi potem mislili, da edino to obstaja, pa v bistvu sploh ni res. In bistvo študija je, da znaš gledati široko, in da imaš znanje, ki ga potem lahko apliciraš, ne glede na to, kakšno orodje ti je dano. Tudi nisem pristašica ideje, da bi morali po končanem faksu imeti COBISS licenco, ampak to je že druga debata. Mislim pa, da je velika napaka zaposlovalcev, ki po defoltu zahtevajo licenco, čeprav človek verjetno sploh ne bo katalogiziral. Mislim, da je problem bolj tukaj...
No, na novem programu imajo pa tako ali tako veliko manj te katalogizacije, oz osnove dobijo vsi, naprej pa samo tisti, ki so na smeri bibliotekarstvo. Nekaj vaj sedaj delajo tudi v COBISSu, kar verjetno tudi ni slabo, da pač vseeno dobijo en občutek, kako zgleda uporabniški vmesnik in delo v njem.
No, na novem programu imajo pa tako ali tako veliko manj te katalogizacije, oz osnove dobijo vsi, naprej pa samo tisti, ki so na smeri bibliotekarstvo. Nekaj vaj sedaj delajo tudi v COBISSu, kar verjetno tudi ni slabo, da pač vseeno dobijo en občutek, kako zgleda uporabniški vmesnik in delo v njem.
-
purple_rain - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Na forumu od: 13. 2. 2006
- Kraj: Lj
Bolj kot berem o tem, bolj sem navdušena.
Sem bla pa v petek(informativc) čist razočarana(& jezna); ne vem, a sem jz kej spregledala al res ni blo nč, nobene predstavitve temu namenjene?? Sem se čist butast počutla, ko sem prisopihala, hehe, v 5. nadstropje, tam pa prazno (oz. samo za muzikologijo je bla predstavitev).
Sem bla pa v petek(informativc) čist razočarana(& jezna); ne vem, a sem jz kej spregledala al res ni blo nč, nobene predstavitve temu namenjene?? Sem se čist butast počutla, ko sem prisopihala, hehe, v 5. nadstropje, tam pa prazno (oz. samo za muzikologijo je bla predstavitev).
- bookworm
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 11. 2. 2009
Seveda je bil informativni... v petek dopoldan, petek popoldan in soboto dopoldan... v predavalnici 528. V petek je bilo polna učilnica v obeh terminih... Še brošurice so talali, pa svinčnike...
Takoj ko prideš gor po stopnicah(glede na to, da si prisopihala ) desno... se zaletiš v nihajna vrata. Pa še škoda, k so študenti in tajnica okoli hodili in spraševali, če je še kdo za bibliotekarstvo (mamo izkušnje s tem, da ljudje mal zgrešijo včasih). Ok saj ne bi bilo nič slabega, če bi plakate s puščicami naredili Ko sem bila jaz študentka, smo to naredili, letos pa očitno niso poskrbeli za to...
http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/ ... tudij.html
tukajle je nekaj informacij, če pa te še kaj zanima, pa kar vprašaj!
Takoj ko prideš gor po stopnicah(glede na to, da si prisopihala ) desno... se zaletiš v nihajna vrata. Pa še škoda, k so študenti in tajnica okoli hodili in spraševali, če je še kdo za bibliotekarstvo (mamo izkušnje s tem, da ljudje mal zgrešijo včasih). Ok saj ne bi bilo nič slabega, če bi plakate s puščicami naredili Ko sem bila jaz študentka, smo to naredili, letos pa očitno niso poskrbeli za to...
http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/ ... tudij.html
tukajle je nekaj informacij, če pa te še kaj zanima, pa kar vprašaj!
-
purple_rain - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Na forumu od: 13. 2. 2006
- Kraj: Lj
Ja no, lahko bi blo mal bolj označeno.
Sicer pa, jz ne rabim prepričevanja, da je ta študij kul, men je že všeč.
Sicer pa, jz ne rabim prepričevanja, da je ta študij kul, men je že všeč.
- bookworm
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 11. 2. 2009
no saj moj namen tudi ni nikogar prepričevat, čeprav je sedaj tak čas, ko se fakultete zelo grebejo za študente... Prihajajoče generacije so namreč manjše, kar pomeni, da se bo vsak oddelek boril za študente, da si zagotovi obstoj.
Ker sem" insajder" lahko malo pomagam s kakšnimi infoti, odločitev pa je tako ali tako na dobrem premisleku posameznika in tudi na samem informativcu smo rekli, da naj folk, če pač ni zihr, raje pride pogledat še na kakšno predavanje, da ne bo potem leto prepozno ugotovil, da to pa ni to, kar so hoteli. No, čeprav nas je veliko šlo na ta študij tudi s čisto napačno predstavo, pa smo potem vseeno našli zadeve, ki so nam bile všeč in zanimive.
Ker sem" insajder" lahko malo pomagam s kakšnimi infoti, odločitev pa je tako ali tako na dobrem premisleku posameznika in tudi na samem informativcu smo rekli, da naj folk, če pač ni zihr, raje pride pogledat še na kakšno predavanje, da ne bo potem leto prepozno ugotovil, da to pa ni to, kar so hoteli. No, čeprav nas je veliko šlo na ta študij tudi s čisto napačno predstavo, pa smo potem vseeno našli zadeve, ki so nam bile všeč in zanimive.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov