Stranke oz. delo z ljudmi

[Foxy-lady]

Mi smo odprli novo poslovalnico prejšnji ponedeljek in vse kar lahko rečem, je OBUP. Največ strank je Romunov! Katastrofa, sprašujem se, kdo za vraga jih je pustil v EU. To so največje svinje, kradljivci, za njih lahko rečem vse samo najslabše.

V četrtek in petek, ko grejo v Italijo, se vsak kombi ustavi pri nas. Delo imamo vso noč, ker imamo odprto 24/7. Pridejo, natankajo, iz enega kombija jih pride 100, sploh ne vem, kam vse dajo tiste ljudi. Eden pride plačat, drugi pa se sprehajajo po trgovini in kradejo. Nato grejo na wc in vse zasvinjajo.
Da ne bom omenjala, da smo našli krvave spodnje hlače na ženskem wc-ju na tleh vržene, krvave vložke zalepljene na stenah. Ena baba, katera koli je že bila, naj jo vrag vzame, si je posrano rit brisala in bog ne daj, da bi vrgla v wc školjko ... ne, poleg wc školjke zmetani posrani wc papirji... v glavnem obup. Na našo "srečo" nimamo čistilke, ampak vse čistimo sami... vse mi je šlo na bruhanje, samo ko sem vstopila na wc. Katastrofa je! Moški wc-ji posrani po deski, po stenah, vsepovsod, vse zamašeno. En debil je nafilal školjko z osvežilnimi robčki in polno dreka. Sploh nismo mogli odštopati.

Nekulturni so do amena. Verjetno še nikoli niso slišali besed hvala, prosim, nasvidenje, itd. Do zdaj sem imela eno nočno izmeno in sem jih že zasovražila.

[tani24]

Uf delo z ljudmi ti zna včasih prov popit vse živce, js priznam nisem za tako, delo hvala bogu, da sem to kmalu ugotovila, da sem šla v šolo za delo v pisarni, sicer v trenutni službi imam tudi včasih stranke, samo teh je par in ponavadi prijazni, tako, da mi jih ni težko postrežt.

Delala sem na cestninski postaji, sej ponavadi jih veliko pozdravi in so priazni imaš pa tudi take paciente da groza. enkrat sta prišla mož inžena, bi mogla plačat, pa žena ni vedela koliko in ni prištimala, tip je znoru in jo skloftal tam pred mano men ni blo nič jasno, ona v jok, men pa para iz ušes, sem ga nadrla k prasca, da se tako ne obnaša do žens, da bom policijo klicala, potem je bil pa vse priliznen in se opravičeval, sem mu rekla, naj se ne meni temveč ženi opraviči. Takrat mi je bilo pa vseeno, da moraš biti prijazen do strank, tud če bi službo zgubila. k sta šla sem se začela trest pa na jok mi je šlo, mislim kakšna budala.

Potem isto primer, ena ženska se ustavi na cestninski in me začne spraševati kje je ta pa ta gostilna, v enem kraju oddaljenem ene 30 kod cestninske, mislim od kje nej js to vem, zihr mam gps vgrajen v možgane, pol je začela vpit name, da je to moje delo, da sem nesramna, ker nočem povedat in je šla, potem se je še vrnila in napisala pritožbo proti meni. Pa sem ji normalno razložila, da nisem iz tega kraja, da hodim sem v službo in samo pobiram denar ampak ne ji ni bilo jasno....

Potem sem delala v trgovini s ženskimi cunami in včasih ne moreš verjet koliko pozornosti ene babe potrebujejo, ena je navlekla miljon cun v garderobo, vsako posebi sprobala, prišla ven in stala pred ogledalom dve uri, kjer sem mogla js hvalit kok ji dobr stoji ene 10 minut za vsako cuno, da mi itak na koncu ni bilo več do ničesar, potem ko pa pač nisem za vsako cuno skočila od navdušenja je bilo spet vse narobe in ponovno pritožba. Ena se je celo pritožila zoper mene da se nisme dovolj smejala, da sem bila prijazna, ampak se ji nisme dovolj nasmihala

Najboljši je bil pa en ata v trenutni službi, kjer smo dobavitelji koles za trgovine po celi sloveniji in me kliče ata, da je kupil kolo, pa ni vedel v kateri tgovini in bi on prvo zamenjal kolo. Mu lepo razložim, da smo mi dobavitelji, da mora kolo zamenjati v trgovini, da js nimam nič s tem. Potem ga je zanimalo koliko je bila cena (mi ni blo jasno, ker naj bi ga sam kupil), pa koliko je vreden in take, ene 10 minut mi je najedal da bi on ta kolo vseeno zamenjal. Naslednji dan ata spet kliče, sedaj druga zgodba, je dobil ta kolo baje za darilo za rojstni dan in če mu ga lahko js zamenjam za motor, ker ne rabi kolesa mu spet razložim, da smo mi dobavitelji koles, da ne prodajamo motorjev, in da mu js ne morem nič menjati, da bo mogel to iti v trgovino. Mi ata odloži in čez 10 minut spet kliče, da bi on vseeno motor vzel in da naj mu povem koliko je cena kolesa (ponovno), pa da se ga on boji zaklenit pred trgovino in mu motor bolj prav pride. Mislim nevem kje sem sploh še imela živce, da sem mu razložila, da to pač ne bo šlo, naj gre v trgovino in tam zamenja, kar hoče, za skiro če je treba.