Stranke oz. delo z ljudmi

[Foxy-lady]

Odprla sem temo z namenom, da si delimo izkušnje s takim delom, kjer imamo opravka z ljudmi.

Vsi vemo, da se vedno najdejo ljudje, ki vedno težijo in jim nikoli nič ne paše, so pa tudi ljudje, ki so tako prijazni, da bi si jih najraje peljala domov.

Moja prva negativna izkušnja na tem delovnem mestu, kjer sem zdaj je bila že takoj drugi dan, ko sem začela delati. Stranka je hotela plačati na davčno številko in vsakega, ki je že plačal na ta način imamo v bazi. Prišel je noter in rekel, da bo imel na davčno in naj ga poiščem v računalniku. Ker seveda takrat še nisem vedela kako, sem samo na veliko pogledala. Tip me je začel nadirati kako to, da ne vem, da naj ga že enkrat poiščem. Sodelavec, ki je stal poleg mene, ga je pomiril z besedami, da naj se pomiri, ker se še učim. Tip se je celo opravičil in ves sladek odšel.

So pa seveda tudi dobri ljudje. K nam hodi en starejši moški, redna stranka, in je enkrat pozabil kartico doma. Vprašal je, če lahko takoj prinese. Rekla sem, da seveda, da ni problema. Moški je res prišel čez 10 minut, plačal in v zahvali mi je kupil eno kinder jajčko. Od takrat naprej je vedno vesel, ko pride in me vidi tam in se vedno pogovarjava vsaj 5 minut.

Dosti je tega, bom še sproti kaj napisala.
Zdaj ste pa vi na vrsti, da napišete svoje izkušnje, prijetne in tudi malo manj prijetne.

[fun]

Foxy; ja maš prov... ful je ljudi, ki brezveze stresajo jezo in slabo voljo na random človeka.

Jaz pravim da so to nekulturni presranci, in zato škoda da se sploh sekiraš in pustiš da ti pokvarijo dan..

Jaz sem občasno delala kot natakarica. Bilo je res ogromno prijaznih stričkov, tet in kakih simpatičnih fantov, ki so mi dajal napitnino in niso bunili tut če sem prinesla kavo z mlekom namesto bele kave... Ponavadi so še meni ponudili pijačo, z rednimi gosti smo vedno poklepetali in se nasmejali vsakdanjim foram..

Potem so pa prihajali razni defekti, ki so se lagali da sem vrnila premalo denarja, in da je on dal 20evrov če prav jih je v resnici dal 10... Kaki bedaki so žvižgali in imeli sluzaste pripombe.. Enkrat me je en ful pijan mulc šlatal za rit in si odpenjal hlače, tako da ga je moral šef zvlečt iz gostilne... Eni bedaki so ponujal denar da grem z njimi in take bedne... Na srečo sem mela dobre sodelavce, ki so mi v takih primerih pomagali in vedno umiril take bučmane...


Enim enostavno ni pomoči... Jaz pravim da so po svoje revčki, ker jih mati narava ni preveč dobro obdarila v glavo... Nimaš kej; retarde srečujemo na vsakem vogalu...

[no angel]

Midve s sestrično sma delale v savni (no, sej še zdej občasno, sam žal redkokdaj) in sma tud svašta doživele. Sej men je drugač kul delat z ljudmi, večinoma mam dobre izkušnje, sam se pa včasih tud zgodi da naletiš na totalnega primitivca. Tk je recimo en moji sestrični reku da jo bo useku, ker mu ni dala druge brisače (eno namreč dobiš zastonj zravn, pa sej drugač zamenjamo če kdo prosi, ampak če je gužva pa ne, ker pol jih zmanjka) - matr lahk bi bil srečn da jo sploh dobi , pol se je že našl par takih, ki so kr neki bluzl bedarije (recimo en je na vlko razlagu kak hodi v savno nage babe gledat, pa da ko ktero vidi se mu kr ustane in mu pol 1 uro skup stoji pa take, en Hrvat me je enkrat vztrajno vabu v jacuzzi za dva, ...), no en Italijan je pa nama obema ful neki težil in pol enkrat, ko je bla ona sama tam, jo je celo hotu zaliznt. Jao. Ampak sej zdej mi je prav smešno, ko tk pomislim.

[UG84]

Jaz sem delala v strežbi in na loteriji s strankami. Izredno dobra izkušnja in lekcija. Po eni strani začneš razumevat ljudi, ki po celem delovnem dnevu za blagajno ne zmorejo več kdaj nasmeška, po drugi strani pa se zaveš koliko čudakov hodi po svetu...

Meni so bili najhujši tisti, ki so se mi napol pijani nalimali za pult na loteriji (zraven je bil bar) in se mi tam slinili in kao neki pametoval. Pa seveda so bili tudi takšni ki so se hoteli na vsak način okoristiti - mislim kok morš pa tam pazit, da te ne okradejo. So bili tudi lepi dnevi, ampak jaz sem hvaležna za to izkušnjo, delal ap az ljudmi res ne bi (tako, neposreden stik mislim).

[Foxy-lady]

Enkrat je prišel en pijan starejši moški... Jaz sem stala za blagajno, sodelavec pa je sedel na stolu in jedel sendvič... začelo se je že z njegovim prihodom. V objektu je trgovina, poleg pa še bar. Mi imamo celo noč odprto, bar pa je do enajste. Pa pride moški ob pol dvanajstih in je hotel iti na pijačo. Pa sva mu rekla, da je samo do enajste odprto. Potem pa se je začel pizditi, kako to, da do enajste, ker ko je bil nazadnje tam, je bilo odprto do dvanajste in kaj si mi mislimo, kakšne svinje smo...

Potem pa zagleda sodelavca, ki je jedel sendvič in vprašal, če tudi on lahko dobi to "pogačo". Pa sva rekla da ja, da naj si vzame v hladilniku. Šel je do hladilnika, si izbral sendvič in prišel k meni na blagajno. Blokirala sem sendvič in me je vprašal, če mu ga lahko segrejemo. Rekla sem da ne, ker nimamo kje segrevati. Potem pa naju je steral v PM in rekel kakšne svinje smo in odšel. Sodelavec pa mu je rekel "hvala enako". Tip je odšel ven in ko je prišel do avta, je pogruntal, kaj mu je rekel in se vrnil z mobitelom v rokah, totalno živčen. Meni je zatežil, naj mu dam telefonsko, da bo on poklical in vse po vrsti nadrl. Sodelavec mu je rekel, da nima zdaj kam poklicati, ker sva samo midva, ura pa je bila pol dvanajst VEČER! Potem pa se je obrnil k meni in me zmerjal s svinjami in naju je oba steral v PM še enkrat in nama stokrat rekel "svinje". Ko pa je odhajal, je močno brsnil v ona infra vrata, ki se sama odpro, ko se približaš, tako da so vrata zaštekala in ko je hotel iti ven, se je še dvakrat v njih zaletel, ker se niso odprla

Jaz, priznam, sem bila v šoku. Srce mi je razbijalo kot noro, ker nikoli ne veš, kako se lahko nekomu utrga in naredi kako pizdarijo.

No, in je prišel mož čez nekaj dni nazaj, podnevi, popolnoma trezen. Pride plača (glih jaz za blagajno) in ko sem ga vprašala, če bo imel še kaj drugo, mi je rekel z velikim nasmehom na obrazu, da bi rad imel mojo telefonsko. No, takrat ni težil in od takrat ga nisem več videla.

[small_star]

Jaz delam v domu upokojencev, kjer srečaš čuda ljudi. So primerki, ko skoraj stečem k njim (super je delati z njimi) in so primerki, ko se skoraj pokrižam, predno stopim v sobo.
Pa da omenim kakšen primer... Najprej "negativen". Ena gospa se dela, da ničesar ne zmore sama (posebej, kadar se posvečam njenim cimram). V jezi, ko ne priskočim takoj k njej, vse sama naredi (sestre recimo kliče zgolj zato, da z njo debatirajo kaj je bilo po tv). Nas zna izsiljevati. In sem jaz iz svoje dobre volje (brez naročila zdravnika!) par dni zapored šla z njo en krog peš po hodniku. En dan pa sem bila zadržana in nisem utegnila. Ko sem prišla k njeni cimri, da bi jo posedla na voz, mi je s tistim hinavskim pogledom pribila: prej pa vas ni bilo, ja ja, ste nalašč pozabili name (vrjetno si je mislila, da je bilo nalašč, samo, da bi se njej izognila, ker se mi ne da z njo delat). Ko sva s cimro zaključili, sem ji razložila, da je vse to moja dobra volja. Je bila pa vsa sladka in sluzasta, da sem zanjo itak najboljša, ker sem jo naučila it v posteljo. Pa ne delam razlik med stanovalci.
Pa še "pozitiven" primer... Na srečo jih je več. Tiste negativne pozabim, pozitivni pa so zame večje plačilo kot kakšen dodaten € na računu. Z eno gospo sva se dogovorili, da greva v trgovino po baterije za tv daljinec. Gospa je na vozičku. Zelo mi je bila hvaležna, ker sem jo pospremila, super se ji je zdelo, ko se je prodajalka zahvalila za nakup in ker sva naredili še en krog po okolici. Gospa zelo nerada kliče sestre in je bila še toliko bolj hvaležna, ko sem ji pomagala v posteljo. Vse skupaj pač je del mojega poklica. Nas pa skos zalaga s čokoladicami. A meni več pomeni njihovo zadovoljstvo in nasmeh na obrazu, kot pa čokoladice.

[*purple*]

men je pa edin delo z ljudmi, tisto pravo.nevem, mislm da je najbolj različno,najbolj izivalno, najbolj nemonotono.Pa ne mislm zdej kšne prodajalke,katera pač nima dost tesnega stika z ljudmi, ampak recimo kšno delo v smislu, da ljudem na bilokakšen način pomagaš oziroma posreduješ informacije.

ko sm delala v klicnem centru na splošnih informacijah pri enemu od operaterjev za kablsko, mi je blo delo res zakon.Tolk različnih ljudi, tolk različnih dejstev, problemou, karakterjeu...nevem no, marskej se da na ta način naučit, predusem pa to kako biti strpen do sogovornika in pretuhtat al je on vreden tiste pi*de matrne, ki si mu jo reku, al dejansko res on ni nč kriu.

valda, smo imeli mljon različnih strank in parkrat na dan tud ekstremne paciente, ki očitno še nikol niso slišal še niti za bonton, niti za kakršnokoli drugačno oliko.Brez problema je zmetal use možne psouke vate, ki so mu tist moment pršle na pamet, da bi se pa prašal al sm jst kriva da njemu kablska ne dela, al ne....Jah, to je blo za njih že preveč.
Mi smo meli skos prou posebna izobraževanja, kjer smo se večalimanj vedno učili kako ravnati s problematično stranko.na konc je blo clo tko, da je bla marsktera razjarjena stranka h men prevezana, pa sva potem končali pogovor obe z nasmehom na ustih.Je treba met potrpljenje, smisel političnega prepričevanja ljudi v drugo smer in sposobnost stranko pomirit.Seveda so bli pa tud primeri, ko tud jst nism šparala besed.Seveda stranke nism žalila, ker je nism smela, ampak sm jo pa na političn način zatrla, da me je pomojem še ceu tedn sanjala
usekakor pa so take stranke ornk izziv, sploh tiste ki ti jih rata spreobrnit iz popolnoma razjarjenih, v smejoče.

nevem, jst izjemno rada delam z ljudmi.rada imam stik z njimi, tako prijaznimi ki ti polepšajo dan, kot tečnimi in pacienti, ki mi tudi polepšajo dan Mislm da težko težko, da me je kšna ornk sprovucirala.

No, pa še ena prijazna...s kolegico sva obe reševale problem od ene starejše gospe, urgentno poslale tehnike h njej, da ji popravijo kablsko, in je dejansko gospa v eni uri od klica, že imela popravljen kabel.
Potem je poklicala še enkrat in mi je rekla, naj ji povem naš naslov, da pošlje pohvalo za naju.In nama je poslala obema deset evrou in kilo kafeta tega ne bom nikoli nikoli nikoli pozabila

[@smrketka@]

delo z ljudmi je res velik izziv. kako neko spravit od tečne,do zadovoljne stranke? včasih je to zelo težko. meni pri večini recimo kar uspe.
mi grejo pa najbolj na živce taki ljudje,ki se name spravijo pa nisem čisto nič kriva (recimo če morajo urejat zadeve,ki spadajo na drug oddelek,pa name isto stresejo jezo).to me daleč najbolj razjezi,ker dejansko nič ne morem pomagati pa če bi še rajši.
se je pa sodelavki že zgodil, da ji je en grozilo da jo bo ubil,da jo bo na parkirišču počakal, pa da naj se pazi.ampk smo nekak kasneje spoznal da ma težavo s kontroliranjem jeze.
je pa resnično težko na začetku,ko še nisi izkušen,ko še ne znaš odreagirat,ko težko odmisliš tako stranko.vendar se mi zdi,da se vsak s časom nauči,da take zadeve preprosto odmisliš,ker drugače se tolk lahko presekiraš,da joj.
meni je to delo velik izziv, predvsem to mi je izziv kako stranko umiriti in jo spraviti v boljšo voljo.

[@smrketka@]

delo z ljudmi je res velik izziv. kako neko spravit od tečne,do zadovoljne stranke? včasih je to zelo težko. meni pri večini recimo kar uspe.
mi grejo pa najbolj na živce taki ljudje,ki se name spravijo pa nisem čisto nič kriva (recimo če morajo urejat zadeve,ki spadajo na drug oddelek,pa name isto stresejo jezo).to me daleč najbolj razjezi,ker dejansko nič ne morem pomagati pa če bi še rajši.
se je pa sodelavki že zgodil, da ji je en grozilo da jo bo ubil,da jo bo na parkirišču počakal, pa da naj se pazi.ampk smo nekak kasneje spoznal da ma težavo s kontroliranjem jeze.
je pa resnično težko na začetku,ko še nisi izkušen,ko še ne znaš odreagirat,ko težko odmisliš tako stranko.vendar se mi zdi,da se vsak s časom nauči,da take zadeve preprosto odmisliš,ker drugače se tolk lahko presekiraš,da joj.
meni je to delo velik izziv, predvsem to mi je izziv kako stranko umiriti in jo spraviti v boljšo voljo.

[Zvoncica]

Hehehe huda tema

Včasih sem imela ful več osebnega kontakta s strankami, ko sem še delala na prodaji in sem skoz visela po sestankih...Večinoma sem imela dobre izkušnje, pa tudi par bednih. Enkrat sem bila na sestanku pri enem grozljivo arogantnem tipu, ki je pred mano kadil smrdljive cigare in bil nasploh ves zoprn. Enkrat sem prišla na sestanek, pa mi je tajnica ravno govorila, da me je skušala dobiti, da bi prestavili sestanek, ko je šefe odprl vrata, pijan ko marija ob 13h popoldne in potem sem seveda imela neprijeten sestanek

Večinoma so bili pa prijetni. Spomnim se, da sem na prvem resnem sestanku prišla do enega starega direktorja, ki mi je eno uro govoril o Jugoslaviji in dobrih starih časih. Večinoma so pa poleg službenih zadev čvekali z mano o gospodarski krizi pa o tem, kdo me je imel na faksu. Hehe.

Danes delam v analitiki in vsak dan klicarim ljudi po telefonu, da preverim podatke z njimi...pa večinoma so vsi ful face. No ravno danes me je sicer en obtožil, da nisem to, za kar se izdajam, mi pa ni hotel dati niti svojega emaila (neka manjša firma brez spletne strani), da bi mu poslala mail iz službenega maila...hehe.

[Foxy-lady]

Jaz se nekak probam vedno lepo obnašati do stranke in se ji smehljati, pa čeprav se obnaša še tako arogantno. Vedno sem zelo prijazna, če ima stranka kakšno željo, ji ustrežem na najbolj možen prijazen način in vsakič vprašam, če še rabi kakšno pomoč. Največrat to zahtevnim strankam privabi nasmeh na obraz in odidejo zadovoljni. Redki so taki, ki se še takrat obnašajo vzvišeno.

Kar nekaj je takih strank, ki se obnašajo ponižujoče do nas, ker smo samo prodajalci. Od raznih direktorjev do direktorjevih žen, do običnih ljudi, kot smo mi.

Se pa najdejo tudi taki, ki grozijo, da nam bodo vse v luft spustili. Prav zelo lepo od njih, glede na to, da smo zaposleni na bencinskem servisu. Na srečo so to zelo redki primeri.

Nikoli nisem verjela v te stvari, ampak očitno lahko luna zelo vpliva na ljudi. Ko je polna, so vsi neki čudni, zmedeni. Prišel je v času polne lune en moški tankat in mi je daval Tuševo kartico, naj mu upoštevam popust. Nakar sem rabila 5 minut, da sem mu razložila, da to ni Tuševa črpalka. Hehe. Tu pa tam nas kdo zamenja s katerim drugim bencinskim servisom, ko pa poveš, da to ni to, jim je fuuul nerodno, zabarvajo v obraz in osramočeni odidejo. Hehehe, to je ful zanimivo, ko vidiš, da jih je tako sram

[kittybaby]

Jaz sem delala približno, 5 do 6 let v prodaji direktno s strankami in moram priznat da ne bi imela več potpljenja s takim delom. So bile stranke ful prijazne in take da se čudiš da takšen folk obstaja.Seveda si vedno prijazen in potrpežljiv ampak mene je izsesalo. Delala sem v trgovini v povprečju 10 ur na dan in lahko rečem to, da je velik procent ljudi ki nima druzga dela kot sesat energijo drugmu hote/nehote. Sem spadajo tud prijazne stranke, ki zamenjajo prodajalko s psihiatrom...hehe...ampak kaj čmo. Na hitrco. če se spomnem so bile stranke ki so bile sposobne probavat obleke tud po tri štiri ure, totalno neodločne, drugi se že u defaultu obnašajo kot da so nekaj več, tretji rabjo pogovor, enkrat sem mela celo eno gospo k se mi je zjokala, da jo sin tepe, sem bla ful žalostna, vse sorte, celo en parček se mi je zadrogeral v kabini, to sem pokapirala šele po pol ure, imam pa prijateljico, ki je pravtako delala v trgovini, prodaja oblačil in se ji je ena ženska v kabino posrala.Svašta. So bile pa tud take stranke, s katerimi se sporprijateljiš in je prav prijetno ko se kaj oglasijo naokoli.

[Roisin]

jst sicer ne delam z ljudmi, včasih si to zaželim, potem pa vidim, da je za moje živce boljš, da ne
bi pa vseeno komentirala. jst nisem lih neki zahtevna oseba, nisem zatežena, ne kompliciram, sem prijazna, potrepežljiva. ko kam pridem, pričakujem, da so ljudje vljudni in opravljajo svojo funkcijo korektno. ne pričakujem, da se mi bo ženska, ki cel dan na blagajni kasira, nasmehnila in mi na koncu rekla "lep dan", pričakujem pa osnove bontona, torej da pozdravi in da se na koncu tudi zahvali, ko plačam. se pa dogaja, da prideš na blagajno in ne bu ne mu, tudi hvala ne reče, sploh nobene besede. mislim, a je to normalno? no, meni ni. isto je v kafičih. lej, če nisi sposobna lepo postrežt stranke, pa pejd delat za tekoči trak, a ni tako? razumem, da ima človek slab dan, ampak če nisi sposoben pozabit na svoje probleme, potem nisi za med ljudi in pika. sploh pri ljubljanici v kavarnah dela tako osebje, da te nekam prime. jst ne vem, kdo jemlje take ljudi v službo.

[@smrketka@]

men se je enkrat v merkatorju zgodil, da sem mela za plačat tam ok. 5€ pa samo bankovec za 50€ s katerim sem hotela plačat. u glavnem prodajalka me je tako grdo gledala, na glas se je zgražala kakšna sem, da plačujem s takim denarjem, pa da mi nima za vrnit.
se mi je res za malo zdelo, ker nekak v trgovini pa pričakujem, da majo za zmenat 50€ in je malo manjkalo, da bi ji rekla da naj se neha afnat.
mislim ene prodajalke so res ful nesramne.

se mi je pa zadnjič na upravni enoti pa nekaj zdelo ful žalostno. nekaj sem šla overit, pa je bil pri sosednjem okencu en gospod, iz ene od držav bivše jugoslavije in ni znal slovensko, očitno je tud pisat pa brat znal bolj slabo, ali pa je bil le tako zbegan. u glavnem se mu je zgodil, da je v njegovi zbeganosti en obrazec okol obrnil, kot da tako hoče prebrat in podpisat. in se mu je uslužbenka prav posmehljivo posmehnila pa rekla >tole mate pa okol obrnjen< pogledala ostale sodelavke pa se smejala. ni mi bil všeč njen način smeha, ker je bilo prav očitno, da si misli kaj tisti človek sploh dela tu v sloveniji če še pisat pa brat ne zna. pa sem prepričana da je bil revež samo tako zbegan ker je bil v tuji državi, pa jezika ni znal. ne vem no, svoje mnenje bi lahko zase zadržala, gospodu pa pomagala

[*AnNy]

jst sm delala v restavraciji, približno mesec pa pou in morm rečt da sm bla prvič in zadnjič!preveč slabe izkušnje sm mela en dan so pršle stranke, res zrihtani moški u nulo pa z enimi kovčki, polno papirja po mizi.in ko sm jim postregla s pijačo so se mi tok roke tresle od treme pa k sm bla tko živčna vsa zmatrana. sm polila po mizi, vse po papirjih, enga tipa po hlačah s kavo takrat sm mislna da bom umrla od sramu, dons se pa sam smejem lol
drugič so me dal v lokal, spada pod ta objekt je bla tut katastrofa.
oddelam šiht, moje zamenjave nikjer, čakam še kakšno urco in je kr ni blo, tko da sm delala sama 12ur tam!sreča da čez dan niti nism mela gužve. zvečer je pršla pa ena skupina - na mojo nesrečo spet eni kravatarji. tokrat mi ni uspel nobenga polt. no na konc sm računala vse skp, pol je pa začel vsak sam hodt do mene da bi plaču svojo pijačo jst sm pa vse pomešala!nism vedla več kolk je kava. tok sm se zmedla da sm jokat začela pa kr spizdla v garderobo, na srečo je pršla ena natakarca iz restavracije pa mi je pomagala. tko da sm šla pol nazaj dokončat svoje delo. OBUP!!!

Mela sm prakso pol leta v eni trgovini in je vsak teden en tip robo prpelu, najprej se mi ni zdel nč posebnga, pol k sm se ga pa že navadla mi je pa tko všeč ratu, da sm komaj čakala da spet pride. en dan je pa zamudu, k je pršu vsakič skor ob isti uri pa sm bla res že čist slabe volje.sm šla police filat, pa me začne ena sodelavka klicat da naj pridm robo prevzet da je en lušn fant pršu. jst sm že vedla kdo je, ona pa tut kr sm ji povedala. sm kr z nasmeškom do njega pršla, pol je šu on v tovornjak še po ene jogurte, sodelavka je šla naprej delat. jst sm ostala pa sama z njim pa sm ga uprašala če ma kej zame, pa je reku da naj pridm v tovornjak da si kej zberem, jst itaq vsa vesela, nasmeh do ušes.in pol je biu problem k me ni spustu, pride čist blizu do mene me objame pa zažvali .. in pol sm največjim veseljem dokončala šiht.