Same družboslovke ...

[sončk]

Moje mnenje pa je, da bi lahko nardil mal bolj privlačne študije. Seveda bo vsak zagrabil za "Mednarodni odnosi", medtem ko je recimo "Fizika" bolj bogo ime. Verjetno vsak takoj pomisli na poklic v šoli, se mu itak obrne in gre na FDV, ne pomisli pa na inštitute, na katerih bi lahko delal in na svoje ostale preference.

Zato bi lahko uvedli študije kot so astronomija, kozmologija, astrobiologija, npr.. V gimnaziji ne bi imeli samo sociologije, filozofije in psihologije kot "kul" predmete, kjer z lahkoto dobiš petko, ampak bi lahko mel tud logiko, celo filozofijo matematike. Ne bi smel spreminjat politiko štipendij (kar je najbrž malo učinkovito), ampak bi moral spreminjat celotni predmetnik gimnazij in predvsem uvest izbirne predmete.

V Ameriki imajo ogromn naravoslovcev. Zakaj? In oni nasploh so FUL inteligentni v naravoslovju, čeprov so zabiti Američani.
Zakaj po TVju slišmo samo, kako se učijo trigonometrijo, kako delajo poskuse z raznoraznimi vulkani, kako naštevajo planete?
Majo izbirne predmete. Vsakega otroka, dijaka, ki ga vsaj malo zanimajo zvezde, bo pritegnil predmet astronomija (ki je pravzaprav fizika v celofanu).
Ja tud njihov šolski sistem je v kurcu, ampak to je zasluga slabega učnega načrta, ki preveč postavlja ZDA v ospredje. Naravoslovje majo super pošlihtan, ker rabjo za orožja, družboslovje jim pa nč ne korist. Naučijo jih fizike, hkrati jim pa dvigajo domovinsko zavest s tem, da so se vsi znanstevniki prej ali slej preselili v njihovo državo. Ne pravim da je to dobro, ampak koristi in politikom in otrokom.

Ampak tud po takem slabem primeru kot je ZDA bi lahko naši ministri za šolstvo nekaj dojeli in to je, da je treba narest konkretno prenovo srednje šole. Z več izbirnimi predmeti.

Npr. kemija je po mojem mnenju povsem nepotreben predmet za 3 leta, vem, da sm se učila tedne in tedne in na konc skor imela popravca, ker me pač ni zanimalo vseh sto lastnosti neke spojine (za katero je 95% razreda prvič in zadnjič v življenju slišalo). Dve leti kemije v osnovni šoli (lahko bi se kosala s srednješolsko) in eno leto v gimnaziji je povsem zadosti za solidno znanje. Vse kar je dodatnega, še posebej predmetnik v drugem letniku in konec tretjega - poraz.

Država že zadnjih 10 let reformira osnovno šolo (katera je bila po mojem mnenju prav po socializmu najkvalitetnejša), medtem ko je srednja šola že od nekdaj skoraj enaka, z bednim sistemom.

[gaby_]

^^ govoriš o naravoslovju, kako je treba naravoslovje približati otrokom, v naslednjem odstavku, pa kako je kemija nepotreba. a ne spada kemija v naravoslovje?
sicer pa sama študiram kemijo in mi ni prav nič zoprna, zato mi tudi vsa 4 leta v gimnaziji ni bila.
se pa popolnoma strinjam, da ni zanimiva vsem, ampak saj tudi meni recimo zgodovina ni bila, pa sem jo morala 'prenašati'.

se strinjam s tabo pa o izbirnih predmetih. mislim, da bi morali že prej v srednji šoli imeti izbirne predmete in ne šele v 4. letniku. navsezadnje bi se tako lahko že prej bolj osredotočili na področje, ki nas zanima.
ampak tega v našem šolstvu kot kaže še dolgo ne bo.

aja pa še to. v srednjih šolah se premalo poudarja izbira faksa. ker obstaja ogromno različnih faksov in ne samo FDV in medicina.

[floribunda]

izbirnih predmetov je v osnovnih šolah že malo morje. sicer je devetletka zaenkrat bolj v povojih, ampak najbrž se bo stanje izboljšalo. žal srednješolski sistem še vedno ostaja isti, po mojem skromnem mnenju, vedno manj kompatibilen z osnovnošolskim.
faks si pač izbereš na podlagi tega, kar ti leži. poznam pa dosti ljudi, ki jim naravoslovne znanosti niso problem, vendar so vseeno izbrali družboslovje. vsaj na naši gimnaziji so bile družboslovne vede bolj kul, poučevali so jih bolj kul profesorji, medtem ko smo meli za kemijo, fiziko in matematiko same ene zajebane kalibre, kjer si mogru kri scat, da si zbral za 2. mogoče nesrečno naključje, pa vendar se dijaki iz naše gimnazije odločajo predvsem za družboslovne smeri, razen redkih izjem. tisti, ki kažejo zanimanje za oboje prej pristanejo na enem FDVju kot pa na biotehnologiji.
morem rečt, da sem sama na zelo interdisiplinarnem faksu in mi je blo to super kul in d best. mela sem vse od pedologije (kemija pod krinko), klimatologije (fizika pod krinko) botanike in podobnih naravoslovnih zadev do logike z estetiko, psihologije, sociologije in ostalega. glede na to, da sem na tehničnem faksu je blo zraven še kup vsega ostalega. ampak meni to čisto ustreza. na FDVju bi bla podhranjena, kakega gradbeništva pa najbrž ne bi sfolgala.
družboslovcev je v sloveniji vsekakor preveč, kar je razvidno že iz dejstva da se vladne in ostale štipendije razpisujejo predvsem za naravoslovno tehniške študije.

[classy]

floribunda, kaj pa študiraš, da maš tok pester predmetnik?

[anoyel]

floribunda, kaj pa študiraš, da maš tok pester predmetnik?

mislim, da je na biotehniški fakulteti

[floribunda]

krajinsko arhitekturo. na biotehniški, ja
sicer mi je vcasih malo zamorilo, da mamo tako pester predmetnik, ker nekaterih stvari pač ne rabiš. ampak mi je v splošnem zlo fajn da je tko.

[freaky]

Dve leti kemije v osnovni šoli (lahko bi se kosala s srednješolsko) in eno leto v gimnaziji je povsem zadosti za solidno znanje. Vse kar je dodatnega, še posebej predmetnik v drugem letniku in konec tretjega - poraz.

Ja vejžde, kaj pa tisti, ki bi šli naprej študirat kemijo? Tako omejena snov v srednji šoli bi jim prej škodila na faksu kot pa koristila.

Razumem, da ni bil tvoj najljubši predmet in da se nisi imela veselje učit, ampak to še ni pokazatelj, da je nek predmet nekoristen. V kolikor bi se poglobila vanj, bolj sledila uram, bi videla, da niti ni tako neumen.

Če pogledam nazaj, sem vesela, da sem pri katerem predmetu kdaj slišala/se naučila kaj več, ker več znanja ti definitivno ne more škoditi. Jaz problem vidim, da je v srednjih šolih premalo poudarka na praksi. Če smo že ravno pri kemiji, bi si jaz želela več laboratorijskih vaj, da se lahko dejansko učiš na primeru, ne pa nekaj na pamet. Seveda se pa zavedam, da to za sabo prinese kar nekaj stroškov.

[sončk]

Ja vejžde, kaj pa tisti, ki bi šli naprej študirat kemijo? Tako omejena snov v srednji šoli bi jim prej škodila na faksu kot pa koristila.

Razumem, da ni bil tvoj najljubši predmet in da se nisi imela veselje učit, ampak to še ni pokazatelj, da je nek predmet nekoristen. V kolikor bi se poglobila vanj, bolj sledila uram, bi videla, da niti ni tako neumen.

A si ti spregledala moj odstavek o izbirnih predmetih? No kr pejt še enkrat skoz moj post. Kdor bi želel študirat bi imel kemijo za izbirni predmet in ne bi imel nič omejene snovi. Sm pa pr kemiji sedela v prvi vrsti in sm se zanalašč kr dost poglobila v snov, pa mi recimo znanje o hladni vojni, ki je dost pomembna za razumevanje svetovne politike, še vedno bolj koristi kot lastnosti 3-metil-etana, ki mi v vsakdanjem življenju niti enkrat niso prišle prav. No ja, sej baje, da bodo res prenovil gimnazijo v kratkem, ko bodo vsi devetletkarji gor.

^^ govoriš o naravoslovju, kako je treba naravoslovje približati otrokom, v naslednjem odstavku, pa kako je kemija nepotreba. a ne spada kemija v naravoslovje?

sicer pa sama študiram kemijo in mi ni prav nič zoprna, zato mi tudi vsa 4 leta v gimnaziji ni bila.
se pa popolnoma strinjam, da ni zanimiva vsem, ampak saj tudi meni recimo zgodovina ni bila, pa sem jo morala 'prenašati'.

Ok sm vedla, da se bodo kemiki oglasl. Otrokom. Ne 17-letnikom. Le-ti bi se lahko odločill, če hočejo met zgodovino al pa kemijo, al pa oboje.
In kdorkoli mi govori, da je to zato, ker kemija pač ni bila moj najljubši predmet, se moti. Matematiko sem sovražila prav z enako mero kot kemijo, pa se popolnoma zavedam njene koristnosti, uporabnosti in nujnosti.

[freaky]

Matematiko sem sovražila prav z enako mero kot kemijo, pa se popolnoma zavedam njene koristnosti, uporabnosti in nujnosti.

Ne verjameš pa, da je kemija dejansko uporabna? Pa ne za kemike, ampak zate v vsakdanjem življenju. Če ne verjameš, potem se očitno le nisi "poglobila" (zakaj v " ": ker se dejansko sploh ni potrebno poglobiti, ker je povsem logično, da je kemija povsod okoli nas in je razumevanje le-te dost pomembno za naš vsakdan - in da ne bo pomote, nisem kemik, da ne bo zgledalo, da poveličujem kemijo) vanjo.

In ravno zaradi tega se mi zdi bolje, da ostane tako kot je, vsaj kar se obveznih predmetov tiče. Več znanja ne škodi.

[sončk]

Kemija JE uporabna, vendar do neke mere. 5 let kemije je pač preveč. Naštej mi stvari iz učnega načrta 3. letnika, za katere smo takrat prvič slišali in so dejansko uporabne, brez dodatnega znanja. A jih lahko na prste prešteješ? Jaz jih lahko.

In ne razumem, zakaj pri nekaterih predmetih forsiramo znanje na tako visok nivo v tako malo letih, medtem ko se recimo angleščine učimo obveznih 10 let, pa folk v četrtem letniku, to se pravi deseto leto učenja jezika, nima osnovnih stvari razčiščenih. No ja to je pa že druga tema.

[SSarchy]

Kemija JE uporabna, vendar do neke mere. 5 let kemije je pač preveč. Naštej mi stvari iz učnega načrta 3. letnika, za katere smo takrat prvič slišali in so dejansko uporabne, brez dodatnega znanja. A jih lahko na prste prešteješ? Jaz jih lahko.

In ne razumem, zakaj pri nekaterih predmetih forsiramo znanje na tako visok nivo v tako malo letih, medtem ko se recimo angleščine učimo obveznih 10 let, pa folk v četrtem letniku, to se pravi deseto leto učenja jezika, nima osnovnih stvari razčiščenih. No ja to je pa že druga tema.

Se strinjam..

[kr.ena]

Smisel učenja in izobraževanja ni le praktična uporabnost. Če ne, bi bilo najbolje, da se vsak uči le tisto, kar bo rabil v službi, načeloma mu pa tudi pisati ni treba znati ...
Vse, kar sem se kdajkoli učila (ali naučila), je tako ali drugače vplivalo name.

[freaky]

za katere smo takrat prvič slišali in so dejansko uporabne, brez dodatnega znanja.

Stvari se v znanosti prepletajo in ena stvar zase (brez kakšnega drugega znanja) ni ravno uporabna. Kot recimo, iskanje ničel polinoma pri matematiki samo po sebi ni ravno uporabno, kar pa ne pomeni, da ne pomaga pri kakšnih uporabnih problemih. In ravno zaradi tega bi morali vključiti več praktičnega dela, da bi prikazali tudi tisti vidik, ki ga samo z enačbami, reakcijami, ne vidiš.

In ne razumem, zakaj pri nekaterih predmetih forsiramo znanje na tako visok nivo v tako malo letih.

Visok nivo? V srednji šoli nisem nikol ravno blestela, nisem noben genij, pa se mi gimnazija nikoli ni zdela, da bi bila res na visokem nivoju (pri bilokaterem predmetu). So bili tudi predmeti, pri katerih sem mela probleme, pa kljub temu ne morem rečti, da je bil visok nivo. Vse se je dalo naučit, če si le imel voljo.

Kot sem že povedala, jaz bi pri vsakem predmetu samo povečala število ur praktičnega dela. Ker bi tako bilokateri predmet bolj približali dijakom in bi sam predmet lažje prenesli v vsakdanjo uporabo. Iz tega pa sledi, da bi bila izbira za nadaljni študij lažja, saj bi z več prakse tudi dobili boljši pogled na delo, ki bi ga opravljali.

[g00fy_qa]

Meni se zdi primarni problem izobraževanja v tem, da je vso znanje podano kot skraaajno nezanimivo. Dejansko je fizika fenomenalna! Kemija je čudovita! Vse je ful zanimivo. Ampak jaz bi še dve leti nazaj ubijala, da mi naravoslovnih predmetov ne bi bilo potrebno imeti.
In to je tisto, kar bi morali spremeniti: predstaviti znanje iz različnih področij kot zanimivo, saj to tudi je! Šolski sistem je tisti, ki je tukaj zatajil. Če bi se dejansko znanje pokazalo, predstavilo in podalo kot zanimivo (kar, še enkrat, je), bi bilo veliko več izobraženih ljudi: ljudje si zapomnijo tisto, kar jim je zanimivo. In veliko več izobraženih ljudi pomeni veliko lepši svet.

Hkrati pa se mi ne zdi prav, da bi delali iz ljudi strokovnjake na enem področju, a hkrati 'budale' na vseh drugih. To se več ali manj skuša narediti z idejami izbirnih predmetov, ali preusmerjanja na eno področje na račun drugega že v OŠ in SŠ. Zelo pomembno je namreč, da imamo dobro splošno izobrazbo.
Kar seveda spet pod pogojem, da bi bila ta izobrazba dejansko podana kot zanimiva in ne taka kot je zdaj. Ker večino znanja, podanega v šolah zdaj, je zapravljen čas in trud.

[*purple*]

Meni se zdi primarni problem izobraževanja v tem, da je vso znanje podano kot skraaajno nezanimivo. Dejansko je fizika fenomenalna! Kemija je čudovita! Vse je ful zanimivo. Ampak jaz bi še dve leti nazaj ubijala, da mi naravoslovnih predmetov ne bi bilo potrebno imeti.
In to je tisto, kar bi morali spremeniti: predstaviti znanje iz različnih področij kot zanimivo, saj to tudi je! Šolski sistem je tisti, ki je tukaj zatajil. Če bi se dejansko znanje pokazalo, predstavilo in podalo kot zanimivo (kar, še enkrat, je), bi bilo veliko več izobraženih ljudi: ljudje si zapomnijo tisto, kar jim je zanimivo. In veliko več izobraženih ljudi pomeni veliko lepši svet.
.

s tem se tud jst strinjam.
vsak predmet zna bit po svoje ful zanimiv, če ti je s pravilne strani predstavljen.Logično na koncu pa je, da se ti bo neka stvar zamerila če ti bo pred tablo predavalo bitje, ki bo govorilo samemu sebi in razlagalo nepomembne/nerazumljive in nezanimive strani.Ideja od sončka se mi ne zdi, slaba da bi imel izbirne predmete in v srednji šoli na podlagi tega kaj bi potem vnaprej rad bil, izbiral kaj se boš učil.
sicer pa ko je ena rekla, da je kemija potrebna.Jst nevem če sem kdaj rabla uporabt do zdej mole, ione in nevemkaj use.Važno, da vem kaj to je recimo, tisto računanje mi pa ne pride v poštev ama nič.In če se kemija potrebuje za nadlajni študij, potem bi blo treba uvrstit use predmete, ki bi bili v povezavi s faksi (medicina, gradbeništvo, itn..) če smo že pri takem razmišljanju.
Je pa tud to moj fotr skos govoru, da šola premal uči o zadevah, ki so realne ki so pristne in nam še nerazumljive.Recimo ne v osnovni ne v srednji šoli nismo omenjali ne vulkanov, ne potresov ne nič.In glede na to da je to ena splošna stvar bi nam recimo lahko tudi to predstavili, namesto računanja molov in podobnih za mnoge, brezveznih stvari.
in tud pri samih tujih jezikih bi bilo lahko malo več izbire, ne pa da se sili v nemšino folk, katerega ta jezik sploh ne zanima in potem se neki pifla za brezveze na pamet in tako ali tako ne bo znal nič.
In ne pomeni nujno razgledanost to, da znam jst izračunat kotne funkcije, za katere tud nevem kaj jih bom v žiulenju potrebovala.je bolj pomembno, da si gradiš znanje z realnimi stvarmi s stvarmi ki so pred tabo in o katerih nič neveš.sej vem da obstajajo dokumentarci, ampak useeno..Jst bi več tega splošnega znanja uvrstila v šole.
Šola je itak nekako poznana kot neka muka, ki se pač nekako mora.In tko kot je goofy rekla, večalimanj se zapravlja čas, ker verjamem da si redkokater ki se napifla ker se mora, zapomni tud kakšno stvar v naprej.Tko, da zame ocene v šoli in uspeh ni nobeno merilo, da je človek pameten in razgledan.