poklicni tečaj- predšolska vzgoja
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
nanamiša - Cosmofrik
- Prispevkov: 1644
- Na forumu od: 28. 12. 2009
- Kraj: ljubljana
vem da se dogajajo grozne stvari, ampak da boš ti otroka silil k hrani in ga kaznoval če ne bo pojedel to je pa višek!
Kolk jaz vem sta spanje in hranje dve pomembni dejavnosit v vrtcu, ki morata biti izvedeni na pravilen način.
In zaradi takšnih vzgojiteljic, ki nimajo pojma, imajo doma otroci travme... Da takšnega človeka ni sram!
Se kar spomnem primera, ki je bil pri oddaji Preverjeno. Kakšne travme je otrok doma doživljal zaradi ene vzgojiteljice.
Mislim, da pri takšnih stvareh organizacija vrcta nima posebnega vpliva, ker kolikor vem si te načrte hranjenja, spanja, higiene vzgojiteljice delajo kar same. In ja, kriva je vzgojiteljica!
Kolk jaz vem sta spanje in hranje dve pomembni dejavnosit v vrtcu, ki morata biti izvedeni na pravilen način.
In zaradi takšnih vzgojiteljic, ki nimajo pojma, imajo doma otroci travme... Da takšnega človeka ni sram!
Se kar spomnem primera, ki je bil pri oddaji Preverjeno. Kakšne travme je otrok doma doživljal zaradi ene vzgojiteljice.
Mislim, da pri takšnih stvareh organizacija vrcta nima posebnega vpliva, ker kolikor vem si te načrte hranjenja, spanja, higiene vzgojiteljice delajo kar same. In ja, kriva je vzgojiteljica!
Fantje ne pozabite, ženske so nemočne le tako dolgo, dokler se jim ne posuši lak za nohte.
- T00Mika
- Debatorica
- Prispevkov: 416
- Na forumu od: 26. 2. 2010
Se strinjam in takšen primer, ki je bil pri Preverjeno, ni edini, ampak je takšnih primerov ogromno.
In naloga vzgojiteljc ni, da otroka silijo k hranjenju ali spanju ali čemerkoli drugemu, ampak, da jim na lep način (če seveda to zna in ji to uspe) skuša dopovedat, zakaj je določena stvar potrebna oziroma priporočljiva.
In če ti otroka še doma ne moreš prepričat, da bi jedel "normalno", ali morda jedel zelenjavo, ga tudi vzgojiteljica ne bo, niti nima te pravice.
Že odraslemu včasih kdaj pa kdaj ne paše kaj pojest, kaj šele otroku... In če mu ne paše, in če noče, potem to pomeni, da ga enostavno ne siliš, ker ko bo lačen bo slej kot prej to tudi povedal.
In ja pomočnica vzgojiteljice je lahko že vsako (pa četudi nima osnovnega talenta za otroke in občutka za vzgojo le-teh), pogoj je dokončana srednja šola (4-letna), in potem lahko opraviš tečaj, ki traja približno eno leto.
In naloga vzgojiteljc ni, da otroka silijo k hranjenju ali spanju ali čemerkoli drugemu, ampak, da jim na lep način (če seveda to zna in ji to uspe) skuša dopovedat, zakaj je določena stvar potrebna oziroma priporočljiva.
In če ti otroka še doma ne moreš prepričat, da bi jedel "normalno", ali morda jedel zelenjavo, ga tudi vzgojiteljica ne bo, niti nima te pravice.
Že odraslemu včasih kdaj pa kdaj ne paše kaj pojest, kaj šele otroku... In če mu ne paše, in če noče, potem to pomeni, da ga enostavno ne siliš, ker ko bo lačen bo slej kot prej to tudi povedal.
In ja pomočnica vzgojiteljice je lahko že vsako (pa četudi nima osnovnega talenta za otroke in občutka za vzgojo le-teh), pogoj je dokončana srednja šola (4-letna), in potem lahko opraviš tečaj, ki traja približno eno leto.
- mimikad
- Komunikatorka
- Prispevkov: 189
- Na forumu od: 17. 9. 2006
- Kraj: bregovi Kolpe
Sama sem bila v vrtcu en teden ko sem rabila ure za OIV. In sem si organizirala tako, da sem med počitnicami en teden cel dan bila v vrtcu poleg obeh vzgojiteljic. (bili so 5 letni otroci)
Zame je bila to zelo uredu izkušnja, čeprav nikoli nisem hodila na vzgojitelsko šolo. Potem ko sem bila na faksu so me eno leto celo klicali iz vrtca domov, če bi delala preko študenta. Za to se nisem odločila ker nisem mela časa poleg faksa. Bilo mi ja pa interesantno, da so se odločili zame, saj je v našem kraju tudi srednja šola te smeri-se pravi da je bilo kandidatov dovolj, pa še nekateri tam opravljajo prakso.
Da bi pa otroka v karkoli silili pa ni bilo ne duha ne sluha o tem. Cela skupina je zelo lepo jedla in ni bilo nikdar problemov s prehrano. Razumem pa, da en otrok ne more pojesti porcijo za odraslega, saj bi bili potem že vsi debeli v vrtcu. Otroci imajo za svoje obdobje preračunano toliko in toliko kalorij in od tega kuharice ne smejo odstopat.
Pa tudi sama sem bila v vrtcu od 15 meseca starosti in se ne spomnem kakršne koli slabe izkušnje.
Zame je bila to zelo uredu izkušnja, čeprav nikoli nisem hodila na vzgojitelsko šolo. Potem ko sem bila na faksu so me eno leto celo klicali iz vrtca domov, če bi delala preko študenta. Za to se nisem odločila ker nisem mela časa poleg faksa. Bilo mi ja pa interesantno, da so se odločili zame, saj je v našem kraju tudi srednja šola te smeri-se pravi da je bilo kandidatov dovolj, pa še nekateri tam opravljajo prakso.
Da bi pa otroka v karkoli silili pa ni bilo ne duha ne sluha o tem. Cela skupina je zelo lepo jedla in ni bilo nikdar problemov s prehrano. Razumem pa, da en otrok ne more pojesti porcijo za odraslega, saj bi bili potem že vsi debeli v vrtcu. Otroci imajo za svoje obdobje preračunano toliko in toliko kalorij in od tega kuharice ne smejo odstopat.
Pa tudi sama sem bila v vrtcu od 15 meseca starosti in se ne spomnem kakršne koli slabe izkušnje.
- T00Mika
- Debatorica
- Prispevkov: 416
- Na forumu od: 26. 2. 2010
mimikad - S svojim zgornjim postom nikakor nisem mislila, da se to "siljenje s hrano" ali karkoli drugega, dogaja povsod. Se pa dogaja, samo to sem želela povedat. Da se najdejo primeri vzgojiteljic, ki nimajo oziroma ne želijo imeti občutka za otroke, vzgojo le-teh ter potrpljenja za delo v vrtcu. In prav zaradi takšnih stvari se dogaja ponekod, kar se dogaja. In če se še opredelim nazaj na tečaj za pomočnico vzgojiteljice, tudi za ta tečaj, bi morala biti po mojem mnenju neka sorodna izobrazba vzgojiteljske smeri, ali vsaj opravljen nek tečaj glede psihologije razvoja otroka ali kaj podobnega. To pa lahko z navadnim bilokaterim štiriletnim programom, nadaljuješ s tem tečajem, nekatere izmed teh obiskovalk tečajev, nimajo razščiščenih najosnovnejših pojmov, kar se tiče vzgoje in podobnih stvari. In zato se potem marsikdaj dogaja tudi to, kar se.
Jaz sm še vedno mnenja, da za delo v vrtcu, moraš biti človek za to, znati z otroci, imeti potrpljenje, znati z njimi vspostavit stik, tega pa absolutno vsaka vzgojiteljica nima.
Jaz sm še vedno mnenja, da za delo v vrtcu, moraš biti človek za to, znati z otroci, imeti potrpljenje, znati z njimi vspostavit stik, tega pa absolutno vsaka vzgojiteljica nima.
- ZvezdicaZaspanka2000
- Sramežljivka
- Prispevkov: 7
- Na forumu od: 4. 11. 2009
čisto informativno me zanima,če kej veste kake so plače potem ko dobiš delo (če si pomočnik vzgojitelja)?
hvala
hvala
-
punkie_ - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1198
- Na forumu od: 17. 4. 2006
- Kraj: ljubljana
^^ js sem bla neki časa v enem kao fensi vrtcu v centru lj, kjer je imela pomočnica vzgojiteljice nič kaj fensi plačo, tam okol 700€, vzgojiteljica pa 1100€. vglavnem totalno bedno, glede na to, da je delo zelo odgovorno in naporno, sploh v jaslicah. pomočnica ponavadi dela še več, vzgojiteljica pa ima čez bolj pedagoški del, oz. pač kakor se dogovorijo, ampak ponavadi je tako. verjetno so plače boljše v privat vrtcih, kakšen montessori in ne vem kaj še obstoji. za delo v vrtcu moraš biti predvsem zelo potrpežljiv, pazljiv, dosleden in predvsem moraš imeti rad otroke. to se mi zdi daleč pred vsemi metodami in tehnikami dela.
-
..Evelyn.. - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Na forumu od: 4. 4. 2008
Točno takšno razmišljanje je slabo za pedagoško delo. Nikakor ni res, da mora vzgojitelj bit SAMO "zelo potrpežljiv, pazljiv, dosleden in predvsem moraš imeti rad otroke". Misliš, da so pedagi permisivne vzgoje sovražili otroke? Oziroma jih niso imeli radi? Seveda so jih imeli radi, samo ravno v metodah, v praksi, v tehnikah, v teoriji je bil problem. Imeli so radi otroke, bili so potrpežljivi, pazljivi, dosledni, AMPAK so uporabljali vso napačno teorijo. To so seveda izvedeli šele ko se je vzgoja nekaj generacij pošteno izkrivila(s tem rojstvo sodobnega narcisizma in potrošniškega človeka).
Tudi pred permisivno vzgojo, ko je prevladoval drug model v pedagoški doktrini, so pedagogi imeli otroke radi, bili pazljivi, dosledni, potrpežljivi tralala, ampak je bila spet teorija in tehnika napačna. Ubistvu smo ravno zdaj v nekem obdobju, ko pedagogika razvija nove modele, ki se izvijajo iz permisije, represije in vodijo k modelom, kjer je otrok samostojen posameznik, kjer odrasel ni končna avtoriteta ipd.
Biti vzgojitelj je nemogoč poklic ker se pedagog ne ukvarja z roboti, temveč bitji, ki so si vse prej kot enaka. Temu se danes pedaoški koncepti prilagajajo, bistvo je otroku pomagati odkriti samega sebe in mu pri tem pomagati, ga voditi( in izobraževati jasno). Ne vzgojiti otroke v določen vzorec, v armade poslušnih državljanov.
Jasno, tako se je pedagogika spreminjala skozi čas in družbo v kateri biva. Vzgojitelji so bili včasih drugačni, hej, tudi naši starši so bili drugačni, vrednote drugačne in vzgoja prilagojena času.
Tako da uspešen vzgojitelj ali učitelj je tisti, ki predobro pozna teorijo pred vsem, nato to teorijo in koncepte na vsakega otroka posebej to prenese na potrpežljiv, dosleden način in z veliko mere ljubezni, spoštovanja, tolerance in primernega pedagoškega odnosa.
Teorija je tu zato, da nas uči o preteklih napakah, o preteklih uspehih, o različnih raziskavah, množičnih pristopih in konceptih, ki bodo ali morda ne delovali, o pravicah otrok, pogledu na otroka, spoštovanju do otroka, o različnih vejah avtoritete, načinih delovanja vrtceh, do izbire igrač, okolice, pohištva, prostorov, načinov poučevanja in zabave..
Teorija je tu, zato, da ko bo neka vzgojiteljica, ki ima za sabo par deset otrok, ki jih ji je ratalo obvladat in "vzgojit", znala pristopiti drugače, enako dobro, če ne boljše, z otrokom, ki je drugačen.
Resnica torej je, da vzgojitelj/učitelj in morda celo profesor, mora imeti "nekaj več". Nekaj, kar smo zagotovo vsi opazili pri vsaj enemu vzgojitelju, učitelju, profesorju v svoji šolski zgodovini. Na žalost je pa res to edina stvar, ki je pedagogika nikakor ni sposobna preverit, preučit, niti nima resursov za to v današnji družbi, kjer je vse bolj pomembno. Sicer pa je dandanes vzgojitelj in učitelj tako močno izgubil na avtoriteti, da je pedagogika v zelo slabem položaju. Tega poklica se žal ne spoštuje več, vsaj ne v takšni meri kot se je včasih(spet, pedagogika se spreminja z družbo) in seveda imamo na koncu tudi precej uspešne in dobre vzgojitelje in učitelje, ki v svojem poklicu obupajo, ker nimajo nikakršnega dovoljenja za inovativnost, kreativnost v delu z otroci.
Bla bla bla, mal sm zašla vglavnem imam izjemno rada to kar študiram Bistveno je pač, da mora vzgojitelj imeti VSE, teorijo, ljubezen do otrok, potrpežljivost, doslednost, predvsem paspoštovanje in etičen odnos do vsakega edinstvenega živega bitja + tisto nekaj, ko rečeš "waw ta pa res zna z otroci!".
Tega žal ne moremo doseči povsod in vedno, velik razlog je tudi to, da se bo malo ljudi spravilo v takšen poklic, če je včasih celo zaničevan in se vzgojitelj ali učitelj komaj preživlja. Jaz sem vsekakor za to, da pomočnik vzgojitelja nebi bil samo srednješolec z enim letom tečaja, ampak to potem zahteva celotno spremembo sistema javnih služb, jedra pedagoških študijev in poklicev, vse to je pa na nepredvidljivih tleh, družbi.
Tudi pred permisivno vzgojo, ko je prevladoval drug model v pedagoški doktrini, so pedagogi imeli otroke radi, bili pazljivi, dosledni, potrpežljivi tralala, ampak je bila spet teorija in tehnika napačna. Ubistvu smo ravno zdaj v nekem obdobju, ko pedagogika razvija nove modele, ki se izvijajo iz permisije, represije in vodijo k modelom, kjer je otrok samostojen posameznik, kjer odrasel ni končna avtoriteta ipd.
Biti vzgojitelj je nemogoč poklic ker se pedagog ne ukvarja z roboti, temveč bitji, ki so si vse prej kot enaka. Temu se danes pedaoški koncepti prilagajajo, bistvo je otroku pomagati odkriti samega sebe in mu pri tem pomagati, ga voditi( in izobraževati jasno). Ne vzgojiti otroke v določen vzorec, v armade poslušnih državljanov.
Jasno, tako se je pedagogika spreminjala skozi čas in družbo v kateri biva. Vzgojitelji so bili včasih drugačni, hej, tudi naši starši so bili drugačni, vrednote drugačne in vzgoja prilagojena času.
Tako da uspešen vzgojitelj ali učitelj je tisti, ki predobro pozna teorijo pred vsem, nato to teorijo in koncepte na vsakega otroka posebej to prenese na potrpežljiv, dosleden način in z veliko mere ljubezni, spoštovanja, tolerance in primernega pedagoškega odnosa.
Teorija je tu zato, da nas uči o preteklih napakah, o preteklih uspehih, o različnih raziskavah, množičnih pristopih in konceptih, ki bodo ali morda ne delovali, o pravicah otrok, pogledu na otroka, spoštovanju do otroka, o različnih vejah avtoritete, načinih delovanja vrtceh, do izbire igrač, okolice, pohištva, prostorov, načinov poučevanja in zabave..
Teorija je tu, zato, da ko bo neka vzgojiteljica, ki ima za sabo par deset otrok, ki jih ji je ratalo obvladat in "vzgojit", znala pristopiti drugače, enako dobro, če ne boljše, z otrokom, ki je drugačen.
Resnica torej je, da vzgojitelj/učitelj in morda celo profesor, mora imeti "nekaj več". Nekaj, kar smo zagotovo vsi opazili pri vsaj enemu vzgojitelju, učitelju, profesorju v svoji šolski zgodovini. Na žalost je pa res to edina stvar, ki je pedagogika nikakor ni sposobna preverit, preučit, niti nima resursov za to v današnji družbi, kjer je vse bolj pomembno. Sicer pa je dandanes vzgojitelj in učitelj tako močno izgubil na avtoriteti, da je pedagogika v zelo slabem položaju. Tega poklica se žal ne spoštuje več, vsaj ne v takšni meri kot se je včasih(spet, pedagogika se spreminja z družbo) in seveda imamo na koncu tudi precej uspešne in dobre vzgojitelje in učitelje, ki v svojem poklicu obupajo, ker nimajo nikakršnega dovoljenja za inovativnost, kreativnost v delu z otroci.
Bla bla bla, mal sm zašla vglavnem imam izjemno rada to kar študiram Bistveno je pač, da mora vzgojitelj imeti VSE, teorijo, ljubezen do otrok, potrpežljivost, doslednost, predvsem paspoštovanje in etičen odnos do vsakega edinstvenega živega bitja + tisto nekaj, ko rečeš "waw ta pa res zna z otroci!".
Tega žal ne moremo doseči povsod in vedno, velik razlog je tudi to, da se bo malo ljudi spravilo v takšen poklic, če je včasih celo zaničevan in se vzgojitelj ali učitelj komaj preživlja. Jaz sem vsekakor za to, da pomočnik vzgojitelja nebi bil samo srednješolec z enim letom tečaja, ampak to potem zahteva celotno spremembo sistema javnih služb, jedra pedagoških študijev in poklicev, vse to je pa na nepredvidljivih tleh, družbi.
It was forever..but it didnt last long..
-
punkie_ - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1198
- Na forumu od: 17. 4. 2006
- Kraj: ljubljana
evelyn od študiranega človeka bi pričakovala, da je dosleden pri branju. nikjer nisem napisala SAMO. brez skrbi, sem tudi jaz v pedagogiki, pa ne samo za knjigami, ampak tudi v praksi, zato sem napisala, kaj se mi zdi pomembno, pa ne zgolj za dobrobit otrok ampak tudi za dobrobit samega sebe, če želiš ohranit svoj pedagoški eros. moja izkušnja mi je dala vedet, da mi ne pomaga nobeno znanje, če jaz nimam veselja do takega dela, zato se v tak poklic raje ne bom spuščala, ker nočem bit še ena tečna zafrustrirana vzgojiteljica, katerih žal ne manjka.
-
..Evelyn.. - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Na forumu od: 4. 4. 2008
Nikjer nisem napisala, da si ti napisala SAMO. SAMO je bil moj dodatek. Ker si jasno napisala, da vse to postavljaš pred vsakršno teorijo in tehnike. No, s tem se ne strinjam in to sem ti tudi obrazložila.
It was forever..but it didnt last long..
-
..Evelyn.. - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Na forumu od: 4. 4. 2008
Hahah. Morda bi ti morala biti bolj dosledna ravno moja beseda je bila pred citiranjem tebe, torej je jasno, da je beseda moja, če ne, bi bila skupaj s tvojimi v narekovajih. Ravno zato pa si citirana, da se bo vedelo, kaj si ti napisala in kaj jaz. Kakorkoli že. Nič tukaj nima prednosti, oboje je enakovredno, vse to moraš imeti, nikakor zame pač nimajo te tvoje lastnosti prednosti pred teorijo, to je to.
It was forever..but it didnt last long..
-
punkie_ - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1198
- Na forumu od: 17. 4. 2006
- Kraj: ljubljana
jaz sem samo seštela 1+1, ko si označila moje mišljenje kot slabo za pedagoško delo, in nato nadaljevala, da ni dovolj samo ''moj citat''.
sicer pa, v knjigah je znanje drugih, v izkušnjah pa naše lastno. izobraževalni sistemi temeljijo na pridobivanju in preverjanju faktografskega znanja, medtem ko je preverjanje ostalih faktorjev, ki so prav tako pomembni za dobro in kvalitetno delo, močno zapostavljeno. seveda to spravi v dir vse nas pedagoge, saj diskreditira naše delo. namesto obrambnih reakcij bi nam veliko bolj nucalo, če tovrstne pripombe vzamemo v obzir in nanje ne pozabimo tudi takrat, ko bomo pokopani pod kupom papirologije, metod in tehnik, s katerimi bomo izkazovali naše znanje in strokovnost.
sicer pa, v knjigah je znanje drugih, v izkušnjah pa naše lastno. izobraževalni sistemi temeljijo na pridobivanju in preverjanju faktografskega znanja, medtem ko je preverjanje ostalih faktorjev, ki so prav tako pomembni za dobro in kvalitetno delo, močno zapostavljeno. seveda to spravi v dir vse nas pedagoge, saj diskreditira naše delo. namesto obrambnih reakcij bi nam veliko bolj nucalo, če tovrstne pripombe vzamemo v obzir in nanje ne pozabimo tudi takrat, ko bomo pokopani pod kupom papirologije, metod in tehnik, s katerimi bomo izkazovali naše znanje in strokovnost.
-
..Evelyn.. - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Na forumu od: 4. 4. 2008
Ja, z vsem tem se strinjam, razlika v najinem razmišljanju je kvečjemu v tem, da si ti s prvim postom ubistvu dala misliti, da se teorijo in tehnike lahko zapostavi, če le je človek primeren za odnose z otroci(ljubezen, doslednost, blablaba), jaz pa sem poudarila, da je vsekakor pomembno, da se kombinira oboje. Tudi o preverjanju ostalih faktorjev sem pisala. Svojega znanja in strokovnosti pa nimamo kje drugje dokazovati kot na otrocih, torej je vsekakor pomembno.
It was forever..but it didnt last long..
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: Google [Bot]