Ko gremo otroci na svoje...

[pepelčica]

Joj jz komaj čakam da se odselim. Sej doma je super, samo bi blo takoo lepo če bi bla s fantom sama. Samo bi vseeno precej pogrešala moje, predvsem malega brata

[Roisin]

Sem pa razmišljala tudi o tem, kako začasna ureditev lastnega stanovanja pri starših prav tako zahteva kar lep kupček denarja, s katerim si verjetno ob selitvi oz. gradnji svoje hiše ne moreš prav nič pomagat – a boš prodal oz. oddal v najem del hiše staršev??
Najbrž ne, vse ostane tam (razen opreme), ne moreš prodat tega, kot bi recimo lahko svoje stanovanje… Če me razumete…

midva nisva ful neki zapravila, ker so bili prostori že izdelani, vse, kar sva porabila je bila notranja oprema, ki sva jo večinoma nabavila pri ikei. nisva hotela dragega pohištva, sva pa vzela neko srednjo kakovost, ker nameravava tu ostati nekje 10 let, tako da pričakujem, da mi kuhinja zdrži teh deset let potem, ko bova šla ven, bo to še vedno luštno stanovanje za mojo sestro, ki je precej mlajša od mene in čez 10 let bo ravno pri 23., tako da bo lahko ona vzela to stanovanje, če bo hotela.

midva sva se selila predvsem zato, ker sva bila sita življenja v najemu in sva si hotela zrihtat nekaj svojega. ne predstavljam si, da bi vzela kredit, sploh ker nisva zaposlena za nedoločen čas, pa da si potem niti opreme ne bi mogla privoščit po najinih željah in bi mogla živet v kakem pajzlu, za katerega bi mesečno odplačevala velik kredit. raje sem nekje na lepem, pa si vsake 2 leti privoščim še kako potovanje, pa si kupim avto itd., ker vem, da si drugače tega ne bi mogla privoščiti.

za tiste, ki ste neodločene: na list papirja napišite vse pluse in minuse skupnega življenja, pa vam bo takoj jasno. je pa tud res, da jst pri 18 nisem niti pomislila na življenje s starši. ampak v 6 letih se VSE obrne. če pa se s svojimi starši ne bi dobro razumela in bi vedela, da se bodo vtikali v naju in skušali kakor koli škodovati najini zvezi, se za to varjanto ne bi nikoli odločila. na 1. mestu je vseeno moj fant.

mi gre pa dostikrat na živce kakšno pametovanje ene par let starejših osebkov, ki so pri 30. vzeli kredit, pa pametujejo, da ne bi za noben denar živeli pri starših, da to ni nobena osamosvojitev, da si folk ne upa vzet kredita itd. itd. s fantom nimava službe za nedol. čas, nimava prihranjenega denarja, saj sva oba do pred nedavnim študirala, sploh pa v času te finančne krize, ko podjetja na veliko odpuščajo, se jaz resnično bojim za tiste, ki ne bodo sfolgali čez mesec in jim bodo zarubili stanovanja.

[*purple*]

jah, sej če bi midva mela kako parcelo in priključke, al pa če bi nama kdo podaril kako staro bajturino (kot se dogaja mojim kolegom, da vsi nekaj dobivajo

tole se mi sliši mal čudno, kot da imaš nekaj proti kolegom, ki te stvari dobivajo.pač dobivajo, če imajo, zakaj pa ne?

očitno maš ti neke prebliske zraven, ker nikjer nisem napisala, da imam kaj proti njim. po naravi nisem zavistna niti škodoželjna, ampak privoščim vsem, če si to zaslužijo. sam povedala sem, da bi z veseljem kaj sprejela in potem rekla, da grem na svoje, čeprav bi v resnici to dobila. hvala bogu, da starši otrokom dajejo parcele, hiše, stanovanja ... tudi jaz bi storila enako. da jim vsaj malo olajšaš začetek.
pa ena skrajnost: enemu znancu so starši pri 23. letih kupili stanovanje, da se bo osamosvojil. ne pravim, da bi se jst stanovanje branila, ampak to zame ni samostojna osamosvojitev. ta fant se bo lahko zdaj hvalil, da se je osamosvojil, pa ni evra dal za stanovanje.

v tvojem postu je blo pač tko čutiti in potem si še v tem tadrugem postu v zadnjem odebeljenem odstavku povedala praktično še enkrat isto.
nekako ljudje, ki imajo v družini denar niso zarad tega slabi, ker imajo to možnost da jim ali starši kupijo/podarijo/naredijo stanovanje/hišo ali pa jim ful finančno pomagajo.dandanes je prekleto težko si kupt sam sebi z neko podpovprečno plačo svoje stanovanje in ne vem zakaj bi blo s tem kej narobe če kje stanovanje dobiš ali ti ga kdo kupi?
hvala bogu, da maš to možnost!
in zakaj nebi bila osamosvojitev?sej nakup stanovanja praktično ni osamosvojitev.da si samostojen zame pomeni to, da si sposoben sam sebe skoz mesec pripeljat in sam odločat o stvareh, sam živet, sam preskrbet svojo familijo.Pa tudi če nisi finančno zmožen vsega, ampak poanta je da si sam in ne na dobesednih plečih staršev pri 30 v smislu, da ti še mobilni telefon plačujejo in spodne gate redno kupujejo.
mi smo tud predelal flet v naši hiši v pritličju zame, pa sta mi starša precej preej pomagala.Navsezadnje predelava iz garaže v stanovanje nekako ni ravno poceni, prav tako ne izgradnja kopalnice, nakup kuhinje, vrat, oken, električarji, itn....In če imam možnost pomoči staršev hvalabogu.In zdej sta me spravila do tega da sem lahko tukaj, da lahko kaj skuham in grem scat, za svoje luksuzne trikotne masažne banje, prekrasne bele kavče, romantične kaminčke in ostale stvari, morm dat pač sama.In če preračunam zadeve, kupujem te "luksuzne dobrine" precej počasi, ker si s študentsko plačo pač ne morem privoščit baš nekaj, poleg tega pa tud ne morem ceu lajf živet pri njih.kaj bi bilo še s pohištvom, ki je nujno potreben?
skratka v tvojem postu je čutiti nek delček zavisti.Nevem, žal mi je zate, če nimaš te možnosti, ampak tudi drugih ne rabiš na tak način obsojati.
je pa kot sm rekla razlika med preseracanjem in izkoriščanjem in med pomočjo staršev.

[Aloha]

Hm, zanimivo, da pišeš o tem, kako fino je, če ti lahko starši (so)financirajo stanvajne, medtem k se znaš precej ognjevito sparulat na take, k jim tut u cajtu, ko živijo pod isto streho, starši (so)financirajo določene zadeve. Slednje je izkoriščanje, prvo pa ne? Js ne vidm razlike, če predpostaumo, da je u družini tako finančno stanje, da se denar, k ga starši namenjo otroku/za otroka, ne pozna, saj ne u taki meri, da bi bli sami zarad tovrstnih stroškou na slabšem in da gre za neko "uzajemno korist" (ki je stvar dogovora družine) in spoštovanje dogovorjenega.

[my_self]

^^ če boš mela skozi tako mišljenje (da ni neč narobe če živi na račun starih) ti bo tolko težje se dokončno osamosvojit, kr verjetno ne boš mela na začetku nadpouprečno visoke plače in si ne boš upala več privoščit takega luksuza. Takrat te bo doletel šok kr ne boš mogla met vsega kar ti srce poželi. Šele takrat boš začela cenit denar.

[Aloha]

Alo, bejba, ne seri.
Posploševanja in predpostauke na podlagi nekih splošnih podatkou iz mojga posta ... nesmisli.
Če bi mela (dejanske) dokaze, da jst, ena random bejba s foruma, za kero se ti sanja ne, kdo in kaj je, živim na račun staršev, jih izkoriščam, ne služm svojga dnarja, se grem luksuz, kerga si ne morem prvoščt, ne cenm ne dnarja, ne staršeu in ne dela, mnja, takrat bi se mogoče menle naprej.
Zato, psssst.

[Roisin]

nekako ljudje, ki imajo v družini denar niso zarad tega slabi, ker imajo to možnost da jim ali starši kupijo/podarijo/naredijo stanovanje/hišo ali pa jim ful finančno pomagajo.dandanes je prekleto težko si kupt sam sebi z neko podpovprečno plačo svoje stanovanje in ne vem zakaj bi blo s tem kej narobe če kje stanovanje dobiš ali ti ga kdo kupi?
hvala bogu, da maš to možnost!

ne vem, al si funkcionalno nepismena ali kaj. živim pri starših, če še nisi razbrala iz mojih postov, tako da podpiram to, da starši ta mladim finančno pomagajo, sej jst bom tud svojim. podpiram tudi to, da dobijo parcele ali starejše hiše, potrebne obnove, da dejansko vložijo nek trud v to. druga skrajnost pa je, če imaš vse prinešeno na pladnju. fora je v tem, da če ti starši pa zdej kupijo stanovanje, pa te vselijo vanj, ko je že vse lepo opremljeno, tebi ni bilo treba niti migniti z ritjo, zame to ne pomeni, da se človek osamosvoji. sicer poznam samo eno tako osebo in ne gre za mojega prijatelja, vem pa, da se okrog hvali, da že živi na svojem. zavistna? za noben denar ne zamenjam z njim.

in zakaj nebi bila osamosvojitev?sej nakup stanovanja praktično ni osamosvojitev.da si samostojen zame pomeni to, da si sposoben sam sebe skoz mesec pripeljat in sam odločat o stvareh, sam živet, sam preskrbet svojo familijo.Pa tudi če nisi finančno zmožen vsega, ampak poanta je da si sam in ne na dobesednih plečih staršev pri 30 v smislu, da ti še mobilni telefon plačujejo in spodne gate redno kupujejo.

ja, če se pa v stanovanju, za katerega ne rabiš plačat evra, razen tekočih stroškov, ne moreš sam preživljat, pol pa res ne vem. sicer pa ne poznam nobenega osebka, ki bi mu pri 30. mobitel plačevali. to je druga skrajnost.

[my_self]

Alo, bejba, ne seri.
Posploševanja in predpostauke na podlagi nekih splošnih podatkou iz mojga posta ... nesmisli.
Če bi mela (dejanske) dokaze, da jst, ena random bejba s foruma, za kero se ti sanja ne, kdo in kaj je, živim na račun staršev, jih izkoriščam, ne služm svojga dnarja, se grem luksuz, kerga si ne morem prvoščt, ne cenm ne dnarja, ne staršeu in ne dela, mnja, takrat bi se mogoče menle naprej.
Zato, psssst.

sama si napisala v eni temi, da živiš na račun starih dokler ne boš nrdila šole (šola pa ne bi smel bit razlog za neosamosvojitev).. al boš zanikala?
sicer me pa itak ne briga kko ti živiš. važno, da se bom js hitro znajdla v življenju in ne bom trpela zaradi osamosvojitve.
to še ne pomenid a se ti ne boš.. sigurno se boš, sej boš mela stare vedno ob sebi

[sončk]

A zdej se pa v življenju znajdejo samo tisti, k se distancirajo od staršev? Jst bi mogla bit dobesedno POČENA v glavo, da bi se kadarkol v kratkem odselila iz naše hiše, ki ima tri nadstropja, je 8km oddaljena od Ljubljane in v njej živimo le trije.
A nej grem denar zapravlat za neko podnajemniško luknjo, sam zato da se bom kao znajdla v življenju? A dej no dej. In če se slučajno odločim nekje v prihodnosti za svojo bajtico, bom pa zlo trpela zaradi osamosvojitve.

[[vanessa]]

Pomoje ni neč slabga da živiš s starši (govorim za 25+) vse dokler tudi sam neki prispevaš. Če pa živiš na račun starih ne moreš rečt da si osamosvojen in kaže bolj na to da ti paše življenje na računu drugih..

Itak da je težko it na svoje, sploh pa k so stanovanja tko draga, sam problem je v tem da se eni niti ne trudijo da bi nrdili neki v tej smeri, starši pa itak ne bojo šli lastnih otrok metat vn s hiše.

[*LooBika*]

Pomoje ni neč slabga da živiš s starši (govorim za 25+) vse dokler tudi sam neki prispevaš. Če pa živiš na račun starih ne moreš rečt da si osamosvojen in kaže bolj na to da ti paše življenje na računu drugih..

Itak da je težko it na svoje, sploh pa k so stanovanja tko draga, sam problem je v tem da se eni niti ne trudijo da bi nrdili neki v tej smeri, starši pa itak ne bojo šli lastnih otrok metat vn s hiše.

Se strinjam s tabo..marsikdo, zivi na racun starsev, izkorisca to leta in leta... so stari tudi 25+ pa zivijo doma...js ne razumem takih ljudi...kaj se bo celo zivljenje mamice za "kiklco" drzu?!Moje mnenje je, da se tak clovek enostavno ne upa osamosvojit, oz rajsi izkorisca starse, ki so po njegovem mnenju, dolzni to podpirat in financirat

[MilkyWay]

Zaradi mene naj živi pri starših tudi do 43 leta, če hoče (sicer najverjetneje ne bo imel kej preveč od samostojnega življenja, ampak ok).

Moje mnenje pa je tako. Če "otrok" pri 25+ še vedno študira in nima neke redne službe, naj ga starši financirajo. On naj se ukvarja s študijem, starši pa naj mu ostalo življenje olajšajo...

Je pa seveda drugo, če "otrok" že dela, ampak vseeno živi pri svojih. Takrat bi se po moje spodobilo (vsaj jaz bi se v nasprotnem primeru počutla krivo), da "otrok" nekaj prispeva. Poznam primer enega fanta, ki dela in še vedno živi pri starših. Jim pa vsak mesec da tam od 100 - 150€ za vse stroške, ki jih starši porabijo zanj... Edino fer!

[*purple*]

Hm, zanimivo, da pišeš o tem, kako fino je, če ti lahko starši (so)financirajo stanvajne, medtem k se znaš precej ognjevito sparulat na take, k jim tut u cajtu, ko živijo pod isto streho, starši (so)financirajo določene zadeve. Slednje je izkoriščanje, prvo pa ne? Js ne vidm razlike, če predpostaumo, da je u družini tako finančno stanje, da se denar, k ga starši namenjo otroku/za otroka, ne pozna, saj ne u taki meri, da bi bli sami zarad tovrstnih stroškou na slabšem in da gre za neko "uzajemno korist" (ki je stvar dogovora družine) in spoštovanje dogovorjenega.

Aloha, midve mislm da že dobro veva o čem jst govorim.
25+, nobene službe, starši vse financirajo od bencina za avto do plačevanja računa za mobitel, kavice, koktejlčki, oblačila, itn.
to je zame izkoriščanje ja, neglede na to kolk denarja majo starši.Gre se za en princip.
nakup stanovanja in opreme je pa enkraten velik finančni zalogaj, ki si ga mladi težko sami privoščimo in tukaj podpiram pomoč staršev.poleg tega je pa to odskok za osamosvojitev in svoje življenje, pohištvo ki je pač nekako nujno potrebno za življenje in je v tem velika razlika če starši plačajo in pomagajo s plačilom pri takih rečeh, kot pa pri nekem banalnem luksuzu ala kaofetki in podobno.in ne priznavam pa tud izgovora "študiram" vkolikor imaš cel ljubi dan čas za delo.
In še enkrat ponavljam, tukej je velika razlika.
in poanto je tud *LooBika* povedala.

Roisin....ni nujno kar si povedala.Lahko je nekomu vse podarjeno pa bo to cenil kot nekaj svetega.lahko bo nekdo tud sam si ustvaru vse, pa tega ne bo znal cenit.
če imajo pač denar in so bili sposobni starši otroku kupt flet, ja zakaj pa ne?Zakaj bi se njihov otrok trudil še nadaljnih n-let če gre pa lahko jutri na svoje.Sicer pa dokler to pomeni, da je na svojem in sam poskrbi zase v celoti ni problema, so pa tud taki, ki jim starši kupijo flet kao da se osamosvojijo in le-ti potem hodijo vsak dan domov na kosila, mama jim pride cunje oprat in prah pobrisat, fotr plačuje štrom in vodo itn...No zame to ni osamosvojitev.ne rečem, da ti kdaj zagusti pa prosiš fotra če ti dve položnce plača, ampak dejansko eni to počnejo res skos.
glede nepreživljanja in tekočih stroškov.ja, osbtaja malo morje družin ki komaj pridejo čez mesec.nevem, men se to tud ne zdi obsojanja vredno, vkolikor gre pač res za revščino in ne zato da otrok zapije ves denar in zažura pa potem nima za položnce.
in ok, se najdejo ljudje ki pri 30 še vedno živijo v celoti na račun staršev, vključno s položnicami za telefon.Pa sej ni samo pri tridesetih hudo, men je groza že če se to dogaja velik prej.

[Mimi_M]

Konec koncev pa, kaj je narobe s tem, da nekdo magari pri 30-ih živi pri starših, prispevek v gospodinjstvo gor ali dol, če to vsem paše in so vsi zadovoljni in poznajo vse razloge, zakaj je temu tako??
Zakaj bi naključne mimoidoče to sploh smelo motiti??

[*purple*]

meni je vseeno kaj kdo počne in zakaj, povem le svoje mnenje da se meni to pač ne zdi uredu.tebi se nobena stvar, ki jo vidiš ne zdi slaba oziroma lotena z napačnega zornega kota?