Življenje doma oz.na svojem
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- nivea9
- Kofetarica
- Prispevkov: 543
- Na forumu od: 5. 6. 2009
*mala* napisal/-a:Tamala_mrha napisal/-a:No, če se dotaknem še bistva teme... tudi jaz poznam nekaj takih (zanimivo da več moških, ženske so očitno bolj kompatibilne in samostojne), ki so že krepko prek 25, nekateri celo prek 30, pa še "visijo" doma, čeprav imajo solidne, da ne rečem več kot solidne službe, ampak ja - kot ste že omenile nekatere, raje se vozijo v hudem bemflu ali mercedezu a klase kot pa grejo na svoje. In tudi jaz sem že slišala bedastoče kot je ta: itak mi mama vse opere, še avto, pa lika mi, kuha, zakaj bi se s tem obremenjeval sam, če mi ni treba?
Honey, grow up!
Komentirala bom samo prvi stavek. Jaz nimam občutka, da več žensk na svojem, oz., da živijo same. Zakaj se od moških vedno pričakuje, da imajo svoje najemniško stanovanje? Od punc očitno malo manj. Seveda imajo (imamo) punce povečini starejše fante in ko hoče par živeti skupaj, se punca le priseli k fantu in skupaj furata samostojnost. Kar je precej lažje, kot pa biti sam edini v stanovanju. Se mi zdi, da večji del punc živi doma, kot pa da se SAME preselijo na svoje (ali svoje nadstropje), kot pa fantov, ki so SAMI v najemniškem stanovanju.
Jaz se čist strinjam s tabo. Poznam kar nekaj fantov, ki živijo sami. Od punc pa sem poznala eno pa še ta je šla nazaj domov, ker ji finančno ni zneslo. (700 eur plače, 350 eur najemnine, 100 eur stroški)
Povdarjam pa že napisano na tem forumu, da kdor sicer živi sam, domov pa nosi prat, likat in hodi tja jest zame ni samostojen in ne živi na svojem. Komur finančno pomagajo starši naj se tudi ne hvali, da se da bit na svojem. Jaz nisem na svojem, a si pere in likam sama. Kuhanje si delimo. Stroške plačujem sama. Doma imam omogočeno zastonj bivanje, medtem ko če bi se selila ne bi dobila finančne pomoči. Sicer sem sedaj dobila službo z dobro plačo. A ker imam v načrtu doma gradit hišo, se mi zdi brez veze za par let nekje opremljat stanovanje. Rajši ta denar vložim v hišo.
-
red_rose - Cosmofrik
- Prispevkov: 2239
- Na forumu od: 12. 4. 2008
nivea9 napisal/-a: kdor sicer živi sam, domov pa nosi prat, likat in hodi tja jest zame ni samostojen in ne živi na svojem.
treba je locit pojme ''bit na svojem'' in ''biti financno neodvisen'', ''biti samostojen''...
oseba ki zivi na svojem, zivi na svojem cetudi domov hodi likat, ni pa povsem samostojna.
A diamond is nothing more than a chunk of coal made good under pressure.
- nivea9
- Kofetarica
- Prispevkov: 543
- Na forumu od: 5. 6. 2009
red_rose napisal/-a:nivea9 napisal/-a: kdor sicer živi sam, domov pa nosi prat, likat in hodi tja jest zame ni samostojen in ne živi na svojem.
treba je locit pojme ''bit na svojem'' in ''biti financno neodvisen'', ''biti samostojen''...
oseba ki zivi na svojem, zivi na svojem cetudi domov hodi likat, ni pa povsem samostojna.
Imaš sicer prav. Ampak, če se gre tukaj zato, da nekateri omenjajo, da eni koristijo usluge stašev, da jim likajo, perejo, kuhajo,... ter zato živijo doma, so zame ravno toliko samostojni kot tisti, ki sicer kao živijo na svojem, a še vedno koristijo te usluge pri starših.
Jaz sem doma, kljub temu ne koristim teh uslug.
Razlika je torej samo ta, da jaz grem spat v svojo sobo eno nadstropje višje, nekdo drug pa se odpelje 5 km stran. Čez dan pa bi lahko oba koristila usluge staršev, z razliko, da jaz jih ne, duga oseba jih.
Torej kaj je čudnega, če je nekdo pri 30ih doma??
Smisel vidim samo v primeru, da se nekdo z domačimi ne razume in je bolje, da je čim dlje od njih, da ni konfliktov.
Povsem drugače pa seveda obravnavam tiste, ki so prišli do stanovanja s svojimi financami, živijo samostojno, nedovisno od staršev, torej sami fizično in finančno skrbijo za svoje potrebe, oz. dobrine.
- *QueenBitch*
- Kofetarica
- Prispevkov: 879
- Na forumu od: 6. 6. 2006
No jaz sem na svojem že ene tri leta pa pol. Na začetku nisem bila čisto finančno samostojna, ker sem delala preko študenta in pač ni bilo dovolj za vse stroške tako, da mi je neki prispevala še mama. Sam ok, to je blo na začetku, zdj sm finančno samostojna, kuham, likam, perem, pospravljam sama - torej zgleda zadostim vsem kriterijem
Tudi, ko sem dobila redno službo sem imela na začetku res nizko plačo ampak tudi to je nakako šlo. Gre pač vse za stroške in hrano, odpadejo vsi žuri, kave, nove cunje, kofetkanja, kino, bowling...Prjatle sm rajš povabla k seb na kavo al pa sok (ker je pač precej ceneje kot it v lokal). Zdj mam mal boljšo plačo tko, da si lohk kej prvoščim ampak še vseeno ne nekega luksuza ala tritedenska potovanja itd. Treba je še upoštevat, da je (ker je stanovanje staro) skoraj vsak mesec treba kaj vložit npr. nov ventilator v kopalnici, ...tudi na začetku ko sem se preselila marsičesa nisem mela npr. mešalnika al pa kozarcev za vino pa to pač počasi kupujem, če rabim.
Skratka da se marsikaj, če si se pripravljen čemu odpovedati na račun tega, da si samostojen. Jaz nisem nikol obžalovala tega, da sm šla na svoje in mi tud nikol ni blo ne vem kok žal, če si česa nism mogla privoščit.
Stroški so pa nekak tkole:
rtv prispevek 12€
sklad za blok (obnove itd): 13€
internet: 18€
elektrika: 22€
plin: 5€
stanovanje (ogrevanje, odvoz smeti, elektrika na stopnišču...) od 70 do 110€
mesečna: 34€
dodatno zavarovanje: 24€
...
Tudi, ko sem dobila redno službo sem imela na začetku res nizko plačo ampak tudi to je nakako šlo. Gre pač vse za stroške in hrano, odpadejo vsi žuri, kave, nove cunje, kofetkanja, kino, bowling...Prjatle sm rajš povabla k seb na kavo al pa sok (ker je pač precej ceneje kot it v lokal). Zdj mam mal boljšo plačo tko, da si lohk kej prvoščim ampak še vseeno ne nekega luksuza ala tritedenska potovanja itd. Treba je še upoštevat, da je (ker je stanovanje staro) skoraj vsak mesec treba kaj vložit npr. nov ventilator v kopalnici, ...tudi na začetku ko sem se preselila marsičesa nisem mela npr. mešalnika al pa kozarcev za vino pa to pač počasi kupujem, če rabim.
Skratka da se marsikaj, če si se pripravljen čemu odpovedati na račun tega, da si samostojen. Jaz nisem nikol obžalovala tega, da sm šla na svoje in mi tud nikol ni blo ne vem kok žal, če si česa nism mogla privoščit.
Stroški so pa nekak tkole:
rtv prispevek 12€
sklad za blok (obnove itd): 13€
internet: 18€
elektrika: 22€
plin: 5€
stanovanje (ogrevanje, odvoz smeti, elektrika na stopnišču...) od 70 do 110€
mesečna: 34€
dodatno zavarovanje: 24€
...
-
positive vibration - Cosmofrik
- Prispevkov: 2157
- Na forumu od: 19. 3. 2006
Kaj pa stanovanje, je od staršev, so ti ga kupli, si ga podedovala...
There once was a note
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
-
jullia_ - Cosmopsiho
- Prispevkov: 5285
- Na forumu od: 29. 6. 2007
Študentka. napisal/-a:moja sestra ki je 27 in brat ki je 32 še vedno živita pri nas, in se spoloh ne želita stran in tudi ostali nočemno da gredo stran! tudi parnerjev nimata ker mata le občasne partnerje, saj si še ne želita vezat. oba mata dobre službe in dost keša zato tut dajeta keš za stroške čeprou starši nočejo, saj vsak hoče imeti otroke pri sebi in ne zahtevata denarja za stroške.
Tole se meni sliši obupno. In prej ali slej se bo na žalost verjetno tudi tvojemu bratu in sestri, ko si bosta hotela ustvarit svoje življenje in družino, pa bodo starši (direktno ali posredno) vztrajali, da hočejo imeti otroke pri sebi. Pa čeprav bodo otroci takrat že na polovici poti do penzije.
-
Tearjerker - Cosmopsiho
- Prispevkov: 2743
- Na forumu od: 12. 7. 2007
Jaz ne štekam, kaj skačete tako v luft s tem pranjem, likanjem in kuhanjem.... Mislim, menite se ene tukaj, ko da študent, prekleti paraziti grdi leni nemarni, ki pridejo/pridemo za vikend domov namečemo blatne cote, ki jih, uboge mame, grejo pol prat k reki. Oh so sad. Ne vem no, pr nam mamo pač pralni stroj ki opere cote.... Za uporabo ni zahteven, torej... Go figure. Isto s tem likanjem in kuhanjem. Pri nas je blo vedno tako, da ja mama v prejšnjem šihtu, ko sem bila še jaz v OŠ, delala popoldne in ni preostalo drugega kot skuhati si nekaj pa speglat tiste cote. In ta vzorec mi je ostal prikorerninjen še danes, ne postorim vsega pri hiši sicer sama, ampak prisegam pa še vedno na delitev dela. To, da pa mama kupi tista dva litra mehčalca pa par kil pralnega praška na vsake tolko, me pa niti najmanj ne peče v rit, ker nisem edina za katerega se porabi.
Sama se nimam za samostojno, ker živim še doma, zaenkrat ne vidim razloga da ne bi (po odhodu očeta mi je namreč ostal celoten štuk bajte zase), med tednom bivam v kraju študija, kjer mi štud. dom plačuje mama. Finančno nisem sposobna v celoti poskrbet zase, seveda pa razen teh stroškov ne ''fehtarim'' doma. O tem da bi šla na svoje ne razmišljam, ker je pri nas pač tako da trenutno živiva z mamo v dvonadstropni hiši (ki jo je zgradil mamin oče) in bom verjetno ostala tu, v zgornjem delu, ko bom dobila službo pa seveda plačevala položnice in podobno. Pa bo verjetno kak dan mama skuhala kosilo za obedve, drug dan pa jaz. Pa mi zaradi tega ne bo padla krona z glave.
Pa za mene biti samostojen pomeni hkrati biti finančno neodvisen in zrel do te mere, da si sposoben lastnega odločanja in se znajdeš sam v življenju. Kdor ima denar za stanovanje, plus vse kar gre zraven in uživancijio, obenem pa nuca nasvet kaj in kako si vsak dan skuhat in podobno ni samostojen. Isto nekdo ni samostojen, če se gre napol Robinzon Kruzoja, pa ni sposoben zase 100% finančno poskrbeti iz lastnega zaslužka.
Pa ne izgubi se kompetenca samostojnosti, če greš 2x na mesec ob nedeljah k staršem na kosilo.
Sama se nimam za samostojno, ker živim še doma, zaenkrat ne vidim razloga da ne bi (po odhodu očeta mi je namreč ostal celoten štuk bajte zase), med tednom bivam v kraju študija, kjer mi štud. dom plačuje mama. Finančno nisem sposobna v celoti poskrbet zase, seveda pa razen teh stroškov ne ''fehtarim'' doma. O tem da bi šla na svoje ne razmišljam, ker je pri nas pač tako da trenutno živiva z mamo v dvonadstropni hiši (ki jo je zgradil mamin oče) in bom verjetno ostala tu, v zgornjem delu, ko bom dobila službo pa seveda plačevala položnice in podobno. Pa bo verjetno kak dan mama skuhala kosilo za obedve, drug dan pa jaz. Pa mi zaradi tega ne bo padla krona z glave.
Pa za mene biti samostojen pomeni hkrati biti finančno neodvisen in zrel do te mere, da si sposoben lastnega odločanja in se znajdeš sam v življenju. Kdor ima denar za stanovanje, plus vse kar gre zraven in uživancijio, obenem pa nuca nasvet kaj in kako si vsak dan skuhat in podobno ni samostojen. Isto nekdo ni samostojen, če se gre napol Robinzon Kruzoja, pa ni sposoben zase 100% finančno poskrbeti iz lastnega zaslužka.
Pa ne izgubi se kompetenca samostojnosti, če greš 2x na mesec ob nedeljah k staršem na kosilo.
- Larisssa
- Sramežljivka
- Prispevkov: 7
- Na forumu od: 8. 11. 2009
jst lahko povem svojo izkušnjo. s fantom sva dve leti živela v najeti garsonjeri v lj. jst sem imela redno delo preko študenta (prihodki okoli 800 evrov mesečno), moj pa tudi (približno enaki dohodki).
za stanovanje sva mesečno dajala okrog 350 evrov, moj si je zraven plačeval študij, drugih stroškov pa nisva imela (ok, pač hrana, telefon, LPP karta, zavarovanje za avto). meni je bla to super izkušnja, ker sem se navadila delat z denarjem, starši mi pa itak niso ničesar plačevali, kar se mi je tudi zdelo ok.
zdaj živiva pa pri starših-zrihtala sva si svoje stanovanje, s svojim denarjem (ob manjši pomoči staršev). jst mislim, da sva kljub temu, da dejansko nisva na svojem, samostojna. živiva ločeno od staršev, je pa res, da ni isto kot če si na svojem. verjemte, da bi tud jst raje šla v svoje stanovanje, če bi si ga lahko kupla, ampak glede na najino nerožnato situacijo s službo, nama to še par let ne bo uspelo. da bi pa živela v najemu še 10 let, se nama je pa zdela potrata denarja. vsak gleda na to mal drugače. jst vem, da si želim čez 10 let kupit neki svojega, s tem pogojem, da se ne zakreditiram za 20 let. in v tem času, ko bova tuki, se bo dalo kar veliko prišparat.
za stanovanje sva mesečno dajala okrog 350 evrov, moj si je zraven plačeval študij, drugih stroškov pa nisva imela (ok, pač hrana, telefon, LPP karta, zavarovanje za avto). meni je bla to super izkušnja, ker sem se navadila delat z denarjem, starši mi pa itak niso ničesar plačevali, kar se mi je tudi zdelo ok.
zdaj živiva pa pri starših-zrihtala sva si svoje stanovanje, s svojim denarjem (ob manjši pomoči staršev). jst mislim, da sva kljub temu, da dejansko nisva na svojem, samostojna. živiva ločeno od staršev, je pa res, da ni isto kot če si na svojem. verjemte, da bi tud jst raje šla v svoje stanovanje, če bi si ga lahko kupla, ampak glede na najino nerožnato situacijo s službo, nama to še par let ne bo uspelo. da bi pa živela v najemu še 10 let, se nama je pa zdela potrata denarja. vsak gleda na to mal drugače. jst vem, da si želim čez 10 let kupit neki svojega, s tem pogojem, da se ne zakreditiram za 20 let. in v tem času, ko bova tuki, se bo dalo kar veliko prišparat.
-
*SunFlower* - Kofetarica
- Prispevkov: 613
- Na forumu od: 20. 5. 2009
*QueenBitch* napisal/-a: Gre pač vse za stroške in hrano, odpadejo vsi žuri, kave, nove cunje, kofetkanja, kino, bowling...Prjatle sm rajš povabla k seb na kavo al pa sok (ker je pač precej ceneje kot it v lokal).
...tudi na začetku ko sem se preselila marsičesa nisem mela npr. mešalnika al pa kozarcev za vino pa to pač počasi kupujem, če rabim.
Skratka da se marsikaj, če si se pripravljen čemu odpovedati na račun tega, da si samostojen. Jaz nisem nikol obžalovala tega, da sm šla na svoje in mi tud nikol ni blo ne vem kok žal, če si česa nism mogla privoščit.
No evo, točno tako je pri meni, samo da jaz sem pač v najemu in zraven dajem 350 za najemnino, je pa res, da sva dva, in je potem vsaj malo lažje. Ampak isto, na začetku nisem imela za burek, ker je bilo treba kupit čistila, opremo, ..., potem se je pa malo izboljšalo. Tudi midva imava še par stvari, ki jih še nimava, kot npr. tehtnica in mikrovalovka, ampak glede na to, da tega ne pogrešava, lahko to počaka in si vmes raje kaj privoščiva.
Every rose has its thorn
-
Tamala_mrha - Cosmopsiho
- Prispevkov: 3322
- Na forumu od: 21. 10. 2006
Tearjerker, zgrešila si bistvo teme (in mimogrede, mislim da tebi ni treba v luft skakat, ker se nihče ni zgražal nad študenti, ki nosijo domov prat in likat oblačila ipd.). Govorimo o osebah, ki bi že komot lahko bile samostojne, poleg tega so že v srednjih letih, pa še vedno doma delajo "gužvo" in pustijo mami, da dela take stvari namesto njih.
Jaz imam tak pogled na te stvari: če je doma zadosti placa, se mi ne zdi nič takega, če ostane kdo doma, a v tem primeru je pač treba računati na morebitna nesoglasja s tastom in taščo (četudi se nekateri na začetku dobro razumejo z njimi, slej ko prej pride do konflikta, ker vendarle živijo pod ISTO streho, zato se radi vtikujejo v življenje mlade družine ali para - če kje ni tako, svaka vam čast, da živite nemoteno ). Tudi pri nas doma je placa za obe - za mojo sestro in mene ter najini družini, ko si ju bova ustvarili. Ampak mi imamo take možnosti, da se med sabo ne bi suvali s komolci v rebra, ker bi bilo premalo prostora v kuhinji, ko bi zjutraj v naglici vsi hiteli v službo in si pripravljali zajtrk ter bi hitro prihajalo do kakšnih sporov med dvema različnima generacijama. Pri nas je prostor za nemoteno življenje vseh treh družin (staršev, sestrine in moje bodoče družine), pa se morda sploh ne bi srečevali kaj dosti, ker sta kuhinji ločeni, je pa v enem nadstropju možnost ureditve še dodatne kuhinje). A kljub temu ne razmišljava obe v tej smeri, torej bo samo ena doma, čeprav bi brez problema lahko ostali obe. Vprašljivo je nemoteno življenje tam, kjer so vsi na kupu, ampak to je stvar vsakega posameznika in mi je v končni fazi vseeno, če nekdo spi v sobi zraven spalnice svoje tašče in tasta.
Smešno pa mi je videti/slišati, da nekdo pri cca 32 letih še vedno živi doma, kljub razmeroma visoki plači (za nekoga, ki še nima družine in je samski - plačo pa ima krepko nad 1000 €) in ne premakne riti nekam na svoje (ni treba zdaj graditi hiše, dovolj je kakšna garsonjera za začetek ali enosobno stanovanje, pa tudi ni nujno v centru Lj), vozi pa avto višjega cenovnega razreda. Seveda je to njegova stvar, za kaj zapravlja, a očitno je daleč od samostojnega moškega, glede na to, da mu še vedno mama pere in lika oblačila, mu skuha kosilce oz. večerjo, ko prifura domov v svojem oh in sploh hudem avtu ter po možnosti niti za elektriko ipd. stroške nič ne primakne. Taki se mi zdijo pomilovanja vredni. Si ne predstavljam, da bi igrala mamino in očetovo princesko do 35. leta in mi ne bi bilo treba nič primakniti, ker bi se počutila kot da celo življenje živim na njun račun (čeprav bi poleg tega imela solidno plačo).
Kar hočem povedati je to, da se vedno bolj povečuje starostna "meja" do kdaj so otroci doma. Itak, da starši ne bojo lastnih otrok nagnali češ pojdi in zaživi na svojem (se dogaja kje tudi to, ampak imajo že kakšne druge razloge, recimo prostorska stiska ali kaj drugega), ampak kot breme na ramah pa jim tudi ne moreš viseti kot "invalid" ki se ne more premakniti.
Jaz imam tak pogled na te stvari: če je doma zadosti placa, se mi ne zdi nič takega, če ostane kdo doma, a v tem primeru je pač treba računati na morebitna nesoglasja s tastom in taščo (četudi se nekateri na začetku dobro razumejo z njimi, slej ko prej pride do konflikta, ker vendarle živijo pod ISTO streho, zato se radi vtikujejo v življenje mlade družine ali para - če kje ni tako, svaka vam čast, da živite nemoteno ). Tudi pri nas doma je placa za obe - za mojo sestro in mene ter najini družini, ko si ju bova ustvarili. Ampak mi imamo take možnosti, da se med sabo ne bi suvali s komolci v rebra, ker bi bilo premalo prostora v kuhinji, ko bi zjutraj v naglici vsi hiteli v službo in si pripravljali zajtrk ter bi hitro prihajalo do kakšnih sporov med dvema različnima generacijama. Pri nas je prostor za nemoteno življenje vseh treh družin (staršev, sestrine in moje bodoče družine), pa se morda sploh ne bi srečevali kaj dosti, ker sta kuhinji ločeni, je pa v enem nadstropju možnost ureditve še dodatne kuhinje). A kljub temu ne razmišljava obe v tej smeri, torej bo samo ena doma, čeprav bi brez problema lahko ostali obe. Vprašljivo je nemoteno življenje tam, kjer so vsi na kupu, ampak to je stvar vsakega posameznika in mi je v končni fazi vseeno, če nekdo spi v sobi zraven spalnice svoje tašče in tasta.
Smešno pa mi je videti/slišati, da nekdo pri cca 32 letih še vedno živi doma, kljub razmeroma visoki plači (za nekoga, ki še nima družine in je samski - plačo pa ima krepko nad 1000 €) in ne premakne riti nekam na svoje (ni treba zdaj graditi hiše, dovolj je kakšna garsonjera za začetek ali enosobno stanovanje, pa tudi ni nujno v centru Lj), vozi pa avto višjega cenovnega razreda. Seveda je to njegova stvar, za kaj zapravlja, a očitno je daleč od samostojnega moškega, glede na to, da mu še vedno mama pere in lika oblačila, mu skuha kosilce oz. večerjo, ko prifura domov v svojem oh in sploh hudem avtu ter po možnosti niti za elektriko ipd. stroške nič ne primakne. Taki se mi zdijo pomilovanja vredni. Si ne predstavljam, da bi igrala mamino in očetovo princesko do 35. leta in mi ne bi bilo treba nič primakniti, ker bi se počutila kot da celo življenje živim na njun račun (čeprav bi poleg tega imela solidno plačo).
Kar hočem povedati je to, da se vedno bolj povečuje starostna "meja" do kdaj so otroci doma. Itak, da starši ne bojo lastnih otrok nagnali češ pojdi in zaživi na svojem (se dogaja kje tudi to, ampak imajo že kakšne druge razloge, recimo prostorska stiska ali kaj drugega), ampak kot breme na ramah pa jim tudi ne moreš viseti kot "invalid" ki se ne more premakniti.
-
gaby_ - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1318
- Na forumu od: 22. 8. 2006
^načeloma se strinjam z napisanim.
starostna meja se povečuje, ker dandanes večina gre študirat. študirajo v povprečju do 26 leta, potem pa čakajo na prvo službo (večina jih pač ne dobi takoj službe). ni vse tako rožnato, kot se sliši in verjamem, da je malo ljudi, ki imajo pri 30 visoke plače.
tako pač je, standard se viša, cene so višje, službo je težko dobiti, sploh tako z dobro plačo.
absolutno se strinjam glede 'maminih sinčkov' ki vozijo bmw-je in mercedeze pri 25 in so pri 30 še doma. ampak takih je po moje malo.
starostna meja se povečuje, ker dandanes večina gre študirat. študirajo v povprečju do 26 leta, potem pa čakajo na prvo službo (večina jih pač ne dobi takoj službe). ni vse tako rožnato, kot se sliši in verjamem, da je malo ljudi, ki imajo pri 30 visoke plače.
tako pač je, standard se viša, cene so višje, službo je težko dobiti, sploh tako z dobro plačo.
absolutno se strinjam glede 'maminih sinčkov' ki vozijo bmw-je in mercedeze pri 25 in so pri 30 še doma. ampak takih je po moje malo.
-
Naja* - Sramežljivka
- Prispevkov: 82
- Na forumu od: 14. 9. 2009
Zakaj bi bilo takih malo? Jaz poznam kr nekaj takih, ki delajo kot učiteljice predšolske vzgoje, ki majo plačo čez 1000 eur kolikor sem obveščena, ena poučuje v srednji glasbeni šoli in ima mislim da 1200eur plače, tako da niso izjeme... Sam večina teh živi na svojem, al sami al s partnerjem. Zdaj pa pomisl kok je še takih, ki majo bolje plačane službe oz. pač na drugih področjih.
-
gaby_ - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1318
- Na forumu od: 22. 8. 2006
^saj jaz sem govorila bolj za naše konce (sem iz prekmurja), kjer je itak kronična brezposelnost, da o novih delovnih mestih ne govorim. pač, če nisi pripravljen iti delat nekam na drug konec slovenije, pač ne moreš pričakovati službe takoj po faksu in tudi neke bajne plače ne. in plače pri nas so nižje kot v lj, oz. kar precej nizke (vem da nam je prof.ang. v gimnaziji rekla, da o plači 1500€ lahko samo sanja).
brez končanega faksa pa itak pri 30 ne moreš niti sanjati o plači nad 1000 (v naših koncih).
brez končanega faksa pa itak pri 30 ne moreš niti sanjati o plači nad 1000 (v naših koncih).
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov