'Duhoviti' natakarji

[Mahagonij]

Ma po mojih opažanjih so zateženi kelnarji/prodajalci in kar je še teh, povsod, ne samo tam, kjer se dnevno obrne masovno število ljudi. Tudi če greš v kakšnih rovtah, ki so od mesta odmaknjene ful daleč, po nekaj pač v trgovino, so iste možnosti, da naletiš na prodajalca, ki gre sam sebi na živce, ker mora narezat klobaso.

No saj ni bil moj namen trditi, da je masovka glavni razlog. Zadnjic sva bila s punco v Cantini Mexicani, in je bilo skoraj prazno, in sva dobila kelnarja, ki je podiral vse rekorde v tem, da je kazal kok ga boli k***c za naju. Pa sem ze marsikaj dozivel s strani kelnarjev kot student, ampak tisto je bilo pa cisto prevec.

[*mala*]

^^ Pol pa nikol jit v kitajsko v City Parku ena baba tolk zatežena, da jo še nisem vidla se nasmehnit, pa prov nesramna. V Cantini je bil pa zmeri kak kul kelnar/kelnarca (še posebi ena v Supernovi, ki nama je zastonj krompirček dala :-)).

[vrvica]

jest pa v trgovinah skoraj vedno naletim na prijazne prodajalke, če ma pa katera slab dan pa tud ni konc sveta no. kar pa se tiče telih kavic,tud ne kompliciram.sm delala v gostinstvu in vem kako je, če pridem pozno v lokal in se mi zlušta kavice vprašam če jo še majo in če je ni, naročim kej druzga.iz tega ne delam problema, ker natakar ali trgovec je redkokateremu sanjski poklic,ampak tud njih rabimo in to sploh ni lahko delo kot mogoče na prvi pogled zgleda. tud oni so samo ljudje in če je kdo slabe volje in mu namenim prijazno besedo navadno dobim nazaj nasmešek.

Podpis.

[purple_rain]

jest pa v trgovinah skoraj vedno naletim na prijazne prodajalke, če ma pa katera slab dan pa tud ni konc sveta no. kar pa se tiče telih kavic,tud ne kompliciram.sm delala v gostinstvu in vem kako je, če pridem pozno v lokal in se mi zlušta kavice vprašam če jo še majo in če je ni, naročim kej druzga.iz tega ne delam problema, ker natakar ali trgovec je redkokateremu sanjski poklic,ampak tud njih rabimo in to sploh ni lahko delo kot mogoče na prvi pogled zgleda. tud oni so samo ljudje in če je kdo slabe volje in mu namenim prijazno besedo navadno dobim nazaj nasmešek.

Podpis.

+1
Sicer sem bla v gostinstvu manj kot 1 mesec, heh, vem pa kakšna sem kot stranka: nezatežena. Npr. glede poznovečernih kavic v lokalih, vedno pač vprašam, če je še možno - in sem dobila tudi že odzive v smislu "ja zakaj pa je ne bi mogla dobit?". Ja, tle bi se kdo znal spotaknit ob tole, češ da sem/smo skor prisiljeni v to, iz drugih lokalov/od drugih kelnarjev tko navajeni, ampak men je res vseeno, če pač ne dobim kave ob 23h.

In pa še tole:

V LJ tudi če sem prijazna (kar sem vedno, z redko izjemo slabih dni), prijaznosti skoraj nikoli ne dobim nazaj.

Jz pa v LJ skoraj vedno dobim prijaznost nazaj, kjer moram plačat opravljeno storitev (par vljudnostnih fraz me še ni ubilo in dvomim, da me bo kdaj - ne pravim, da jih ti nisi vešča -, in sem tudi že dobila zelo prijazne odgovore, da sem bla svetla izjema v dnevu tiste osebe).

[jullia_]

To se jaz popolnoma strinjam, da se tudi kot stranka v kafiču ne moreš obnašat kot popoln debil in lajat na zaposlene.
Ampak to je popolnoma drugo vprašanje. Samo zato, ker želim dobit kavo (in v naročilo vključim besede prosim in hvala ter še en droben nasmešek zraven ), še nisem nesramna stranka.
Razumem, da grejo kelnarjem na živce pijani razgrajači, naduteži, folk, ki se noče spokat ven ob zapiranju,... ampak če pa človek trpi na šihtu že zgolj zato, ker mora pač opravljat svoje delovne obveznosti, je pa to povsem njegov problem in naj se sam s seboj zmeni, zakaj ni šel raje za mizarja.

[purple_rain]

Sej načeloma se strinjam; zgleda mam precej sreče s tem na kakšne naletim - al pa tolk mal ven hodim (tud to dopuščam).

[OrangeLady]

Še moj odgovor na to temo
Sama delam v manjšem lokalčku, ki ni pretirano obiskan, obisk je večji le ob sončnih dnevih (velika terasa). Zapiralni čas imamo ob 22h. Ponowadi sama "naštudiram situacija dneva"; če ni folka pač pomijem un kavomat pa tut če je šele 20:30, pa si rečem: ja če pa kdo pride ga bom pa še enkrat, sej me ne bo pobralo. Če pa imam še nekaj ljudi, pa okoli 21h začnem počasi pospravljati za šankom. In ja velikokrat se mi je naredilo da so mi naročili kavo ko sem imela kavomat totalno zgloncan, in seveda sem jim jo postregla.
Drugače pa ja, ne bi delala v tem lokalčku če ne bi bili fajni gostje, tako da sem kar večino časa dobre volje in nikogar ne obremenjujem s svojimi problemi

[*purple*]

To se jaz popolnoma strinjam, da se tudi kot stranka v kafiču ne moreš obnašat kot popoln debil in lajat na zaposlene.
Ampak to je popolnoma drugo vprašanje. Samo zato, ker želim dobit kavo (in v naročilo vključim besede prosim in hvala ter še en droben nasmešek zraven ), še nisem nesramna stranka.
Razumem, da grejo kelnarjem na živce pijani razgrajači, naduteži, folk, ki se noče spokat ven ob zapiranju,... ampak če pa človek trpi na šihtu že zgolj zato, ker mora pač opravljat svoje delovne obveznosti, je pa to povsem njegov problem in naj se sam s seboj zmeni, zakaj ni šel raje za mizarja.

ja se strinjam ja.Mislm ok, dostkrat ljudje res ne opravljajo sanjske službe, ampak delajo nekaj ker morejo, zaradi denarja.Ampak vseeno, če si se lotil nekega dela s strankami, je meni logično, da se boš temu primerno tudi obnašal.Sej ne rečem, pride kdaj dan ko ti pač ni do tega, da se boš smeškal do ušes, ampak razumeti moraš da stranka ki pride na kavico/v trgovino/kamorkoli ni kriva tvojega problema in si ne zasluži nesramnega pogleda.jst nikol nism nesramna, ko kam pridem, vedno sem prijazna, vedno se zahvalim za vsako stvar, ki mi jo položi na mizo, vedno dobijo nasmešek od mene.In enako pričakujem tudi sama,navsezadnje storitev plačam.

[no angel]

Js čist zastopim, da je delavec kdaj slabe volje al pa ga kdo razp****, sam vseen, če delaš z ljudmi, morš bit prijazn, morš se kontrolirat in tud če si kdaj tk slabe volje, da bi najrajš vse nekam poslal, ko pač tega ne smeš pokazat. Jao mene najbolj razjezi, če kdaj naletim na kakga kelnarja/prodajalca itd., ki se tk grdo drži, da se počutim kot da bi me najrajš ubil, ker sm pač pršla tja neki naročit/kupit. Js sm do vsakga vedno prijazna, sam žal velikrat ne dobim prijaznosti nazaj. In tud ko sm recimo delala v savni, sm velikrat mela vsega poln kufer, pa velikrat je bla gužva in si mogu res hitet pa vse, pa vseen sm bla vedno prijazna in niti na kraj pameti mi ni padl, da bi se neki grdo držala tam, pa tud če bi v resnici najrajš vse skup nekam poslala. Da ne govorim, na kakšn odnos sm naletela v savni v Atlantisu (sej sm že v prejšnjem postu to omenla). Mislim direkt mine te, da bi še šou kdaj tja. Takrat sm se pa prvič odločla da bom dejansko napisala pritožbo (sam sm pol konc dneva pozabla).

[MilkyWay]

Popolnoma razumem, da je treba skriti zasebne probleme, ki jih imaš, si nadet nasmešek na obraz in delat naprej lepo z ljudmi. Ampak nekateri ljudje tega preprosto niso sposobni (uff, "sposobni" je preveč huda beseda). Vsi smo navsezadnje iz mesa in krvi, in če te kelnar samo malo grše pogledaš, še ne pomeni, da je jezen, ker si prišel, naročil kavo/pivo... In je treba razumet. Meni je nekako težko razumet, da vas kelnarji kar tako lahko naderejo. Mislim, da ni nobenemu u interes, da bo glavni krivec za izgubo strank.

Isto je u trgovini za blagajno. Trgovke, ki imajo lahko doma cel kup problemov (jih skrbi, ali bo sin naredil popravca, ali je hčerka varno prišla domov, ali doma niso lačni, ali je zaprla plin, ali bo od nesreče z avtomobilom dobila od zavarovalnice kaj denarja, ker je tako in tako u minusu...), se morajo ves čas smejati, vljudno pozdravljati, delati hitro... Če je slučajno malo prepočasna, so kupci tečni in nepotrpežljivi. A ni to nečloveško?

Ali morajo biti osebe, ki delajo z ljudmi, res kot roboti?

[no angel]

^^ Hja, js sm do vsakga delavca prijazna, tud če morm mal počakat, ne bom zavijala z očmi, nikol ne tečnarim, razumem da je delo z ljudmi zahtevno in vse to ... ampak pač ne morš svoje slabe volje stresat na stranke, pa če ne vem kaj. Če tega nisi zmožn, ne morš delat takga dela. Okej priznam, če bi men kakšn gost težil in bil sitn za brezveze, tud ne bi bla pretirano prijazna do njega, ampak me pa res razjezi, da pridem nekam in se trudim bit prijazna in vljudna do zaposlenih, pa me nazaj grdo gledajo in komi da ne zavijajo z očmi. Js sm recimo kr dost tud delala lani ravno med izpiti in sm itak bla precej slabe volje ker sm se mela tok za učit in tok skrbi, pa sm praktično skoz sam na to misnla, ampak nism mogla tega tam kazat. Bi me hitr steral, če bi se 1 mesec skup grdo držala.

[MilkyWay]

OK, eni so mogoče res leni, drugi pa imajo morda kakšne težave. Namesto, da se jeziš nanje in se nerviraš, ker ti niso postregli s prijaznostjo, poskušaš biti prijazen ti z njimi. Moja taktika je, da sem čimbolj prijazna (mogoče celo pretirano) s takimi osebami, čez čas se jim bo že posvetila lučka in jih bo "sram", ker se obnašajo tako in bojo tudi oni zamenjali svoje razpoloženje...

[*purple*]

Milky, je že res, da smo vsi ljudje, ampak določena dela pač zahtevajo določene stvari in se ne moreš tam enako obnašat kot v eni pisarni, daleč od vseh oči.Tud tisti ki delajo na telefonih, recimo slišijo na dan ogromno kletvic, ki leti na njihov račun, pa ne morejo zakolnt nazaj na stranko.Določene lastnosti moraš useen imet če želiš delat z ljudmi.Delo je lepo, ampak tud precej zahtevno.
Sej, nihče ni reku, da vkolikor on ne gleda lepo, da ga bom jst začela grdo gledat.ampak vsaka stvar ma mojo mejo, če mi začne zavijat z očmi zihr ne bom prijazna, na noben način.
sicer pa interes za goste..nevem no, ampak mam fling, da marskerga natakarja bolibriga, če ta gost ne pride več v tist lokal.

[MilkyWay]

Sej ne podpiram neprijaznosti in tečnobe. Js sm hotela samo "predstavit" še tisto drugo, človeško plat celotne situacije... (mogoče sem pa js še preveč človek, čeprav mi v mojem profilu piše drugače )

[*purple*]

mogoče pa profil ne laže? (hecam se)

No, sej se razumemo ja, sej smo vsi samo ljudje