Vaše bivališče - stanovanje zdaj in v bodoče?

[mateja79]

No jaz tudi razmišljam, če bi bilo možno imeti svoj števec. Običajno kar poznam primere si strošle elektrike, kurjave, telefona,... običajno delijo.

Hrano bova pa itak mela svojo, ker bova v zgornjem štuku.

[cvetkaaa]

Midva si stroške deliva z njegovimi starši pol-pol. Saj drugače bi bilo meni najbolje nekje čisto na svojem, a ne gre. Tako, da mi je kar všeč, da sva lahko pri njima zgoraj. Njima pa tudi, da nista sama v hiši. Pa še otroka mi večkrat pazita, če kam grem pa skuha včasih tašča.

[Pyrexia]

Midva si stroške deliva z njegovimi starši pol-pol. Saj drugače bi bilo meni najbolje nekje čisto na svojem, a ne gre. Tako, da mi je kar všeč, da sva lahko pri njima zgoraj. Njima pa tudi, da nista sama v hiši. Pa še otroka mi večkrat pazita, če kam grem pa skuha včasih tašča.

Tako življenje je lahko super, dokler se s taščo in tastom razumeš. Tud moja tašča je super tašča in ker imam svojo mamo recimo predaleč, da bi jo lahko obiskala ali prosila za pomoč, kadar bi jo nujno potrebovala, je meni tašča kot nadomestna mami. Rada jo imam in tudi od nje bi mi blo težko it. Poleg tega ima zelo rada otroke in mi tudi večkrat reče, da bo z veseljem popazila na otroke, če jih bova imela. Sicer se ne vmešava v najine zadeve popolnoma nič, razen če jo seveda vprašava za nasvet in pomoč. Ampak take tašče so redkost, zato ogromno parov želi na svoje, čim dlje od staršev.

[TOM-Lady]

Midva si stroške deliva z njegovimi starši pol-pol. Saj drugače bi bilo meni najbolje nekje čisto na svojem, a ne gre. Tako, da mi je kar všeč, da sva lahko pri njima zgoraj. Njima pa tudi, da nista sama v hiši. Pa še otroka mi večkrat pazita, če kam grem pa skuha včasih tašča.

Tako življenje je lahko super, dokler se s taščo in tastom razumeš. Tud moja tašča je super tašča in ker imam svojo mamo recimo predaleč, da bi jo lahko obiskala ali prosila za pomoč, kadar bi jo nujno potrebovala, je meni tašča kot nadomestna mami. Rada jo imam in tudi od nje bi mi blo težko it. Poleg tega ima zelo rada otroke in mi tudi večkrat reče, da bo z veseljem popazila na otroke, če jih bova imela. Sicer se ne vmešava v najine zadeve popolnoma nič, razen če jo seveda vprašava za nasvet in pomoč. Ampak take tašče so redkost, zato ogromno parov želi na svoje, čim dlje od staršev.

Dokler partnerjema ustreza in se razumejo, nevem zakaj bi potem človek sploh na silo "rinil" nekam, če ima ugodnejšo varianto kot je najem. Seveda so pa nekteri starši oz tašče/tasti, obupni, k se nonstop vtikujejo v življenje svojih otrok in njihovih partnerjev, in normaln, da slej k prej vsakemu prekipi in ima le to željo, da gre na svoje. Enim to uspe, drugim ne...

[jullia_]

Dokler partnerjema ustreza in se razumejo, nevem zakaj bi potem človek sploh na silo "rinil" nekam, če ima ugodnejšo varianto kot je najem.

Jaz nimam obupnih starih staršev, pravzaprav sta zelo kul, pa na podlagi domačih razmer nikakor nočem živet tako, kot živijo moji starši.

Itak si obetam dovolj visoko plačo, da bom zmogla plačevat najemnino ali kredit (pa ne bo niti blizu 18.000 evrom ) in me bo to mnogo bolj osrečilo kot nov par čevljev vsak mesec.

Enostavno bi me preveč motilo, da je potrebno za vsako stvar nekomu račune polagat. Niti grma ne moreš na lastno pest na vrtu posadit, kaj šele da bi šel fasado štrihat. Kadar odhajaš iz hiše, sledi obvezno vprašanje, kam greš. Vedno nekdo opazi, če prideš pozno domov.
Pa ni nobene žlehtnobe ali celo sovraštva, samo ni pa dovolj zasebnosti, da bi bila zadovoljna s takim načinom življenja.
Pomislite, kako vam gre to na živce zdaj, pri 20ih, in ne računat, da bo pri 40ih kaj bistveno drugače.

[TOM-Lady]

^^ mogoče sem se malo napačno izrazila. V primeru da človek nima dovolj dohodkov, ali se mu mogoče doma ponudi varianta da si nekaj ustvari(npr. dobi nekaj zemlje, si postavi lasten objekt).
Drugače absolutno da je to popolnoma drugače, žiivš svoj life in je to to.
Ampak če tk pogledam,navsezadnje sama sem se razumela z tastom/taščo, pa sva se kljub temu odločila za najem, ker sva želela biti zase.

[mateja79]

Midva si stroške deliva z njegovimi starši pol-pol. Saj drugače bi bilo meni najbolje nekje čisto na svojem, a ne gre. Tako, da mi je kar všeč, da sva lahko pri njima zgoraj. Njima pa tudi, da nista sama v hiši. Pa še otroka mi večkrat pazita, če kam grem pa skuha včasih tašča.

Tako življenje je lahko super, dokler se s taščo in tastom razumeš. Tud moja tašča je super tašča in ker imam svojo mamo recimo predaleč, da bi jo lahko obiskala ali prosila za pomoč, kadar bi jo nujno potrebovala, je meni tašča kot nadomestna mami. Rada jo imam in tudi od nje bi mi blo težko it. Poleg tega ima zelo rada otroke in mi tudi večkrat reče, da bo z veseljem popazila na otroke, če jih bova imela. Sicer se ne vmešava v najine zadeve popolnoma nič, razen če jo seveda vprašava za nasvet in pomoč. Ampak take tašče so redkost, zato ogromno parov želi na svoje, čim dlje od staršev.

Upam, da bo tudi moja takšna. No ampak mislim, da večina tašč vseeno ni kakšen bav-bav. Vsaj prijateljice imajo dobre izkušnje z njimi (jih večina živi takole pri fantu v zgornjem štuku). Veš pa nikoli. Tako, da res upam, da nam bo uspelo.

[sanjaanja]

Enostavno bi me preveč motilo, da je potrebno za vsako stvar nekomu račune polagat. Niti grma ne moreš na lastno pest na vrtu posadit, kaj šele da bi šel fasado štrihat. Kadar odhajaš iz hiše, sledi obvezno vprašanje, kam greš. Vedno nekdo opazi, če prideš pozno domov.
Pa ni nobene žlehtnobe ali celo sovraštva, samo ni pa dovolj zasebnosti, da bi bila zadovoljna s takim načinom življenja.
Pomislite, kako vam gre to na živce zdaj, pri 20ih, in ne računat, da bo pri 40ih kaj bistveno drugače.

To je čist odvisno od tega kakšni so starši. Večina primerov se mi zdi, da potem mlada dva skrbita za njeno okolico in fasado,... Razen, če na našem koncu ni drugačna navada kot drugje. Naša stara starša nista mojih staršev nikoli spraševala kam gresta ipd. Pač to je odvisno od primera do primera.

[jullia_]

Popolnoma nemogoče se mi zdi, da bi imela s starši, ki živijo v isti hiši, toliko distance, kot jo želim. Razen če bi bili skregani, tega pa tudi nočem.
Saj to je čisto moj problem, marsikoga ne bi motilo, da bi mamo večkrat dnevno videl, ji povedal, kako je bilo na šihtu, kam gre za vikend, jo srečal na poti iz bajte v trgovino,... mene pa pač bi. Verjetno ravno zato, ker zdaj tako živim in vidim, da te malenkosti s časom ob živce spravijo.

Eni načrtujejo kuhinje in kopalnice za 10.000 evrov in so zato mogoče pripravljeni ostat doma, da bodo imeli lahko lesen tuš (pobrano iz neke druge teme), meni pa to, da sem popolnoma na svojem, pomeni več in sem se zato pripravljena tudi kakšni drugi stvari odpovedat.

[*zverinica*]

^^ se strinjam z jullio, s tem da tud pri lastnem stanovanju ne šparam z denarjem za opremo pa se razumem z obojimi starši, samo živet pod isto streho (tud če bi bil ločen vhod, bajta je še vedno ista), nikoli in nikdar..

[mateja79]

Jaz pa bi prav z veseljem živela pri moji mami, če bi bilo to možno, a skoraj ni.
Sploh pa nastane problem, ko rabiš varstvo kar ga bom pri moji službi rabila.
Nikakor pa si s fantom ne moreva privoščiti, da bi si kupila parcelo in zgradila novo hišo. Zato bo pač treba malo potrpljenja iz obeh strani. Nenazadnje bosta tast in tašča nekoč tudi stara in onemogla in bosta rabila pomoč. To pa ne bi bilo izvedljivo, če bi živela daleč stran.

Problem pa nastane ravno, če si skregan pomoje, ker potem pa prav iščejo napake.

[emanuela]

Jaz zaenkrat živim doma in ker študiram, še ne prispevam k stroškom. Sem pa na nek način že dogovorjena, da po študiju živim doma toliko da si najdme redno službo itd, pol pa počasi na svoje.
In ker nimam nekih predispozicij za svojo hišo itd, bom najverjetneje šla v najem-sama ali ne, to mi ni nekako važno.
Res pa je, da živim v majhnem mestu, kjer najemnina ni tako visoka kot v Ljubljani npr.
Mi je pa jasno, da ko dobim službo, to avtomatsko pomeni delitev stroškov.
Aja, pa glede prihodnosti-nikoli ne bi bila za življenje pri katerem od obeh staršev. Pa sploh nima veze, ali je vhod ločen ali ne.

[jagoda-malina]

Jaz sem si vedno želela biti na svojem, sama brez katerih od staršev. Mišlenje se je spremenilo.

[Pyrexia]

Jaz sem si vedno želela biti na svojem, sama brez katerih od staršev. Mišlenje se je spremenilo.

Enako
Vedno sem govorila, da ne bom živela ne s svojimi in ne z njegovimi starši. Pri bivšem bi najbrž res znorela, če bi morala živet v njihovi bajti, saj so se stalno nekaj vtikali, že samo, če sem prespala tam. Bivši tudi nikoli ni bil dovolj samostojen, da bi sam zase zaživel. Vedno je potreboval mnenje staršev ali celo njihovo dovoljenje.

Moja zdajšnja taščica pa je najboljša tašča na svetu Nikoli si nisem mislila, da bom rada po "njeno" streho, zdaj pa bi mi bilo kar malo hudo, če bi se ali se bom morala odselit nekam drugam. Sicer imamo ločeni stanovanji, v manjšem blokcu, en štuk nad drugim.

[Anja86]

Jaz sm trenutno še v študentskem domu, ker študiram, on živi pri starših v bloku. Za v bodoče pa razmišljava, ali bi se preselila v kakšno stanovanje - za začetek; opcija bi bil Koper ali pa Ljubljana. Čez par let bi si lahko omislila svojo hišo. Želim, da s svojim partnerjem živim sama - brez njegovih in mojih.

Lp