matjazd napisal/-a:Ti svojo temo vedno drugače končaš kot začneš.
In še nekaj nisi naštudiral: socialna ne socijalna!
Dejstvo je, da se je pri nas pojavilo preveč tistih ljudi, ki skrbijo samo za svojo požrešno rit, za ostale pa jim ni mar četudi umirajo od lakote.

Če to leti name...naj povem to da ne spadam med ljudi ki bi skrbeli za svojo rit na tak način da škodujejo drugemu.
Če želiš nekoga nafutrati ga nauči ribe loviti ne daj mu jih za jesti.
Jaz učim ljudi naj pogledajo drugi zorni kot medalje in si ne mečejo pesek v oči. Ampak ljudje si želijo hrane...hrane jim pa ne dam...kajti vem iz izkušenj da potem ljudje postanejo še bolj lačni in jim ni mar za naučiti se učiti loviti ribe.
Ljudje dobijo ravno toliko da so siti...dokler gre...ko ne gre in so lačni kažejo s prstom ne vse druge samo nase ne da so oni krivi za to da so lačni. Ne podmuzajo se pa toliko da bi si sami ujeli ribe.
In najti si službo je kratkoročna rešitev dolgoročnega problema.
V enih službah ti dajo več ribic v drugih manj...dokler dobiš toliko ribic da si sit si v coni udobja in si srečen. Ko pa začneš dobivati premalo je kriza in kažeš na človeka ki te futra. Začaran krog iz katerega ni rešitve če razmišljaš na način na kakršnega si razmišljal...ljudje hodijo iz službe v službo zato ker jim da dotična oseba papice ravno toliko da preživijo.
Kdo zdaj podpira tak način delovanja se ve...ljudje ki se jim ne da ribic loviti ampak raje vidijo da na koncu meseca dobijo od nekoga ribice. Delodajalec jim reče...dobil boš ribis toliko da boš sit...ziher...varnost...redna služba, itd. ( Po kateri nemalokdo hrepeni)
Uloviti si jih sam je pa težje saj vržeš trnek in čakaš in čakaš...pa naletiš na trop ribic in imaš futer.
Živimo v džungli...in kdor ne prevzame tveganja dobi ravno toliko kot si zasluži...delavec pride v službo in ve koliko plače bo dobil..nihče ga ne goljufa.
Ena lepa zgodbica:
V džungli imaš leoparda in gazelo in oba vesta da bosta morala zjutraj teči da bosta preživela. Leopard da bo ujel plen, gazela da ne bo postala plen...oba bosta morala isto hitro teči.
Jaz sem se odločil da bom leopard v življenju...ampak vem da ne tečem zaradi strahu...mene goni naprej skozi življenje nekaj drugega drugačen vzvod imam kot strah in varnost
Delavce pa žene naprej varnost in strah...velika razlika...zelo velika razlika. Vsak dan vem da sem odvisen sam od sebe in to mi je spremenilo način razmišljanja ki sem ga dodelal do te mere da včasih samo stegnem roko in si natrgam jabolk kolikor hočem da sem sit...torej sem postal poljedelec(sem kot po naklučju vegeterijanec)...torej ne čakam ali bo futer ali ne bo

Žene so zato, da jih ljubimo, ne pa da bi jih razumeli. Oscar WILDE