Naa, že polovico svojega življenja s cimrami - in če sem poštena je to ena od najbolj kul izkušenj, ki jih lahko ima mlad človek. Nič ne zbrusi karakterja kot to da moraš včasih zatežit, ker imajo muziko preveč naglas, puščajo dlake v odtoku, ne pobrišejo drobtin z mize in hkrati da ostali tebi težijo zaradi istih stvari. Tako se naučiš komunikacije in reševanja sporov, hkrati pa si zgradiš toleranco za sranje, ki te moti. Poznam preveč ljudi, ki se obremenjujejo in težijo drugim za vsako najmanjšo stvar, ki ni po njihovo.
Hkrati pa ga ni čez filing, ko veš da je nekomu res do tebe in ko živiš s svojimi najboljšimi prijatelji

. V svoji karieri sem menjala 15 cimer in z eno se nismo štekale, z ostalimi pa smo se "naučili ljubiti drug drugega". In ko smo bile cimre, so bile to ene od najpomembnejših ljudi v mojem življenju (in verjetno tudi jaz v njihovem).
Zdaj sicer komaj čakam pogum/finančno stabilnost/zaključek študija (kar pride prej

), da se z mojim prestaviva nekam na svoje. Si ne predstavljam živet sama, meni postane dolgčas že če sem čez vikend sama v stanovanju. Sem ful družaben človek in rabim nekoga da z njim pošeram svoj dan, pomojem če bom kdaj samska bom postala crazy cat lady

.