Zveza in starš
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- Tauriel
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 26. 12. 2013
Pozdravljeni,
Rada bi slišala drugo nepristransko mnenje glede situacije v kateri sem. Imam fanta s katerim sva že 5 let v zvezi. Stara sem 25, ona pa 29. Odkar pomnim imava v najini zvezi težave zaradi moje mame.
Moja mama je stara 55 let in je bila že dvakrat ločena. Že nekaj časa nazaj se je odločila da v življenju noče imeti nobenega tipa več in da bo ona sposobna za vse. Za njo bi nov moški pomenil zgolj to, da bi morala biti ona nekomu v lastni hiši podrejena, zato je zaprisežena k temu da bo raje sama. Jaz sicer proti temu nimam nič, hudo pa me moti kako zaradi te njene odločitve trpim jaz. Problem je namreč tak da odkar imam fanta se vedno vtika v vse kar počneva in kaj se odločim. Na začetku so bile stvari še dokaj preproste in je bilo vseskupaj samo "rahlo" nadležno, kasneje pa se je čisto spreobrnila.
Začele so se dogajati stvari kot naprimer da me je klicala prvi dan na morje zato, da je lahko težila kdaj bom doma. In vsakič ko sem ji odgovorila da pridem v nedeljo, je ona zahtevala da pridem v petek. In ko sem jo vprašala zakaj, je rekla da zato da bo po njenem.
Ko sva šla s fantom enkrat za vikend v toplice na hrvaško, je želela da jo pokličem ko bova šla od tam. Ko sva se vmes na poti domov ustavila v celju in šla na pico, me je klicala in se drla zakaj me še vedno ni doma in da je ona točno izračunala koliko časa pot traja in da bi morala biti že doma.
S fantom sva hodila tudi skupaj na faks in ko sva oba nehala hoditi z vlakom in se odločila da bova hodila z njegovim avtom, je začela naglas protestirati da to pa ne bo tako. Da naj raje hodim sama, čeprav greva na isti faks in na ista predavanja.
Ker sem se vedno upirala takšnemu odnosu je njena jeza postala še hujša. Nekega dne se je odločila da me bo izsiljevala. Tako naprimer kadarkoli smo še imeli kako praznovanje doma ali drugod, mi je zabičala da nje ne bo tja če bom pripeljala njega tja. Torej sem morala izbirati ali grem tja s fantom in nje ne bo, ali pa pustim fanta doma in grem z njo. Žal sem se odločila da se ji podredim, ker nisem želela da bi imeli vsesplošno težavo ki bi segala vse do širše družine, ki bi se spraševali "kje pa je mami".
V odnosu z njo so bile seveda še kakšne druge malenkostne težave. Naprimer zahtevala je vedno da pridem domov ob 23h. Pa vedno me je čakala na kavču in se delala bogo da ne more iti spat, ker mene čaka in da če zamuja, potem je boga ker ne more iti spat. Kadar me je poklicala in je slišala da sva skupaj s fantom, je bila takoj jezna in mi začela naprej metati zakaj nisem raje doma in da bi morala to in to narediti. Včasih se je taisti trenutek spomnila, da moram iti domov ker jo je zanimalo če je kaj pošte. Ali pa je, če sem ji povedala da greva v kino, iz jeze nazaj rekla da naj grem domov in pomivam okna.
Kadar sem doma sva vsaka zase. Ona gleda TV, jaz sem pa v sobi. Če sva skupaj se tako ali tako nič ne pogovarjava. Če pa želim iti je pa takoj na nogah in glasna. Vedno mi samo meče naprej kako je ona boga, ker je sama doma in grem jaz ven. Da tako se ne dela s starši. Pa da bi jo mogala bolj ubogati. In vedno se ti očitki končajo tako, da jaz ne poslušam kar govori, ona pa iz jeze zadnji trenutek naloži še kako delo kot je naprimer zloži posodo iz stroja ali pa odnesi smeti. Karkoli, samo da me fant dlje časa čaka na ulici v avtu.
Nekega dne sva se zelo zelo skregale okrog tega in sem preprosto kar šla od doma. Takrat me je mami poklicala po telefonu in sva govorile več kot eno uro. Fant je šel medtem v trgovino in ko je prišel nazaj je videl da sem čisto v solzah. Eno uro sem morala poslušati njo po telefonu kako boga je. Da je skos sama in da mene ni nič doma. Da sem nesramna do nje. Da je ne spoštujem. Pa koliko mi kupi. Skratka v celi uri ni bila sposobna niti enkrat izjaviti kaj jaz želim in kaj bi mene osrečilo, ampak je govorila samo o sebi kako je zaradi mojih odločitev prizadeta.
Zase se bojim kot da me z besedami ubija. Da me čustveno izsiljuje. Da bom prisiljena nekega dne da pustim fanta in se zaobvežem k temu da sem do konca življenja z njo dokler bo živa. Da bom skrbela za njo in jo vozila na praznovanja ko bojo. Da preprosto ne bom imela svoje družine in otrok in ničesar.
Proti prijateljicam nima nič. Če ji povem da grem na pijačo s kolegico je tiho in se ne pritožuje. Niti me ne kliče. Ampak če povem da grem k fantu pa kar nori. Fant mi je povedal, da moja mami samo sebe vidi kot del te zveze. Da mu deluje kot nek moj "bivši fant" ki ga vedno zanima kaj se dogaja v tej zvezi in želi z njo manipulirati tako da bo zaradi odločitev čimmanj sam prizadet. In da je nemogoče imeti tako zvezo kjer moram jaz vedno ustrežit dvema. Res se mi ne zdi normalno da me mami ves čas spraušuje kaj mi je kupil, kam me je peljal in da se ob tem počutim kot da se želi ves čas primerjati če je boljša od njega ali ne. Občutek imam kot da je vseskupaj samo eno tekmovanje kjer dve osebi tekmujeta kdo bo več naredil zame. Čeprav on niti ne tekmuje, ker je moj fant, ampak mami pa ne vem kaj želi dokazati. Ne poznam nobene punce okrog sebe kjer bi se mami tako pogosto in tako močno vtikala v odnos.
Večkrat mi pove da bi bilo bolje če sploh nebi imela fanta in da delam iste napake kot jih je delala ona. Očitno je da ima za mene že narejen plan kako bom morala živeti in da bo vseskupaj izgledalo tako kot je pri njej, samo da jaz ne bom nikoli ločena.
Že 5 let se vleče takšen odnos in počutim se kot živčna in čustvena razvalina. Ne vem kdo ima prav in kdo ne. Na začetku sem si želela fanta ki ga bom imela rada, on mene. Da bova skupaj na praznovanjih in za novo leto in za božič in vse. Na koncu je pa resnica taka da sem prisiljena zaradi izsiljevanja njega zapostavljati povsod (moj rojstni dan, božič, novo leto) in živim v nekakšnem precepu. Najslabše se mi je zgodilo kot je možno. Boli pa to da mami niti enkrat ne vpraša kaj bi jaz rada, in kaj bi me osrečilo in mi pri tem pomagala, ampak vedno ko je kaj narobe govori samo sama o sebi in o njenih bolečinah. In to je vedno njena popotnica ko grem ven...da se na koncu počutim najslabše ker sem taka do staršev.
Rada bi slišala drugo nepristransko mnenje glede situacije v kateri sem. Imam fanta s katerim sva že 5 let v zvezi. Stara sem 25, ona pa 29. Odkar pomnim imava v najini zvezi težave zaradi moje mame.
Moja mama je stara 55 let in je bila že dvakrat ločena. Že nekaj časa nazaj se je odločila da v življenju noče imeti nobenega tipa več in da bo ona sposobna za vse. Za njo bi nov moški pomenil zgolj to, da bi morala biti ona nekomu v lastni hiši podrejena, zato je zaprisežena k temu da bo raje sama. Jaz sicer proti temu nimam nič, hudo pa me moti kako zaradi te njene odločitve trpim jaz. Problem je namreč tak da odkar imam fanta se vedno vtika v vse kar počneva in kaj se odločim. Na začetku so bile stvari še dokaj preproste in je bilo vseskupaj samo "rahlo" nadležno, kasneje pa se je čisto spreobrnila.
Začele so se dogajati stvari kot naprimer da me je klicala prvi dan na morje zato, da je lahko težila kdaj bom doma. In vsakič ko sem ji odgovorila da pridem v nedeljo, je ona zahtevala da pridem v petek. In ko sem jo vprašala zakaj, je rekla da zato da bo po njenem.
Ko sva šla s fantom enkrat za vikend v toplice na hrvaško, je želela da jo pokličem ko bova šla od tam. Ko sva se vmes na poti domov ustavila v celju in šla na pico, me je klicala in se drla zakaj me še vedno ni doma in da je ona točno izračunala koliko časa pot traja in da bi morala biti že doma.
S fantom sva hodila tudi skupaj na faks in ko sva oba nehala hoditi z vlakom in se odločila da bova hodila z njegovim avtom, je začela naglas protestirati da to pa ne bo tako. Da naj raje hodim sama, čeprav greva na isti faks in na ista predavanja.
Ker sem se vedno upirala takšnemu odnosu je njena jeza postala še hujša. Nekega dne se je odločila da me bo izsiljevala. Tako naprimer kadarkoli smo še imeli kako praznovanje doma ali drugod, mi je zabičala da nje ne bo tja če bom pripeljala njega tja. Torej sem morala izbirati ali grem tja s fantom in nje ne bo, ali pa pustim fanta doma in grem z njo. Žal sem se odločila da se ji podredim, ker nisem želela da bi imeli vsesplošno težavo ki bi segala vse do širše družine, ki bi se spraševali "kje pa je mami".
V odnosu z njo so bile seveda še kakšne druge malenkostne težave. Naprimer zahtevala je vedno da pridem domov ob 23h. Pa vedno me je čakala na kavču in se delala bogo da ne more iti spat, ker mene čaka in da če zamuja, potem je boga ker ne more iti spat. Kadar me je poklicala in je slišala da sva skupaj s fantom, je bila takoj jezna in mi začela naprej metati zakaj nisem raje doma in da bi morala to in to narediti. Včasih se je taisti trenutek spomnila, da moram iti domov ker jo je zanimalo če je kaj pošte. Ali pa je, če sem ji povedala da greva v kino, iz jeze nazaj rekla da naj grem domov in pomivam okna.
Kadar sem doma sva vsaka zase. Ona gleda TV, jaz sem pa v sobi. Če sva skupaj se tako ali tako nič ne pogovarjava. Če pa želim iti je pa takoj na nogah in glasna. Vedno mi samo meče naprej kako je ona boga, ker je sama doma in grem jaz ven. Da tako se ne dela s starši. Pa da bi jo mogala bolj ubogati. In vedno se ti očitki končajo tako, da jaz ne poslušam kar govori, ona pa iz jeze zadnji trenutek naloži še kako delo kot je naprimer zloži posodo iz stroja ali pa odnesi smeti. Karkoli, samo da me fant dlje časa čaka na ulici v avtu.
Nekega dne sva se zelo zelo skregale okrog tega in sem preprosto kar šla od doma. Takrat me je mami poklicala po telefonu in sva govorile več kot eno uro. Fant je šel medtem v trgovino in ko je prišel nazaj je videl da sem čisto v solzah. Eno uro sem morala poslušati njo po telefonu kako boga je. Da je skos sama in da mene ni nič doma. Da sem nesramna do nje. Da je ne spoštujem. Pa koliko mi kupi. Skratka v celi uri ni bila sposobna niti enkrat izjaviti kaj jaz želim in kaj bi mene osrečilo, ampak je govorila samo o sebi kako je zaradi mojih odločitev prizadeta.
Zase se bojim kot da me z besedami ubija. Da me čustveno izsiljuje. Da bom prisiljena nekega dne da pustim fanta in se zaobvežem k temu da sem do konca življenja z njo dokler bo živa. Da bom skrbela za njo in jo vozila na praznovanja ko bojo. Da preprosto ne bom imela svoje družine in otrok in ničesar.
Proti prijateljicam nima nič. Če ji povem da grem na pijačo s kolegico je tiho in se ne pritožuje. Niti me ne kliče. Ampak če povem da grem k fantu pa kar nori. Fant mi je povedal, da moja mami samo sebe vidi kot del te zveze. Da mu deluje kot nek moj "bivši fant" ki ga vedno zanima kaj se dogaja v tej zvezi in želi z njo manipulirati tako da bo zaradi odločitev čimmanj sam prizadet. In da je nemogoče imeti tako zvezo kjer moram jaz vedno ustrežit dvema. Res se mi ne zdi normalno da me mami ves čas spraušuje kaj mi je kupil, kam me je peljal in da se ob tem počutim kot da se želi ves čas primerjati če je boljša od njega ali ne. Občutek imam kot da je vseskupaj samo eno tekmovanje kjer dve osebi tekmujeta kdo bo več naredil zame. Čeprav on niti ne tekmuje, ker je moj fant, ampak mami pa ne vem kaj želi dokazati. Ne poznam nobene punce okrog sebe kjer bi se mami tako pogosto in tako močno vtikala v odnos.
Večkrat mi pove da bi bilo bolje če sploh nebi imela fanta in da delam iste napake kot jih je delala ona. Očitno je da ima za mene že narejen plan kako bom morala živeti in da bo vseskupaj izgledalo tako kot je pri njej, samo da jaz ne bom nikoli ločena.
Že 5 let se vleče takšen odnos in počutim se kot živčna in čustvena razvalina. Ne vem kdo ima prav in kdo ne. Na začetku sem si želela fanta ki ga bom imela rada, on mene. Da bova skupaj na praznovanjih in za novo leto in za božič in vse. Na koncu je pa resnica taka da sem prisiljena zaradi izsiljevanja njega zapostavljati povsod (moj rojstni dan, božič, novo leto) in živim v nekakšnem precepu. Najslabše se mi je zgodilo kot je možno. Boli pa to da mami niti enkrat ne vpraša kaj bi jaz rada, in kaj bi me osrečilo in mi pri tem pomagala, ampak vedno ko je kaj narobe govori samo sama o sebi in o njenih bolečinah. In to je vedno njena popotnica ko grem ven...da se na koncu počutim najslabše ker sem taka do staršev.
-
*mala* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 8839
- Na forumu od: 3. 8. 2004
Wow, tvoja mama pa ma probleme sama s sabo!
Mogoče ni najboljši način, ampak sama bi jo začela ignorirat! Nehaj se ji podrejat, stara si 25 (!!!) let. Seveda je lepo in moraš pomagati doma, ampak vse ima svojo mejo! Ne pusti se ji izsiljevati, ne bodi več tako nedolžno nebogljeno dete. Postavi se zase. Js bi preprosto ignorirala klice in jo za nekaj dni pustila čisto na miru (in več, če to nebi zaleglo)! Da zapostavljaš fanta, na račun mame? NE! Naj pa ne hodi na praznovanja. Verjetnov se govori, ker ve, da boš izbrala njo. Mogoče je res enkrat, dvakrat ne bo, ampak ko bo spoznala, da se ji ne pustiš, bo že prišla, verjemi
Mogoče ni najboljši način, ampak sama bi jo začela ignorirat! Nehaj se ji podrejat, stara si 25 (!!!) let. Seveda je lepo in moraš pomagati doma, ampak vse ima svojo mejo! Ne pusti se ji izsiljevati, ne bodi več tako nedolžno nebogljeno dete. Postavi se zase. Js bi preprosto ignorirala klice in jo za nekaj dni pustila čisto na miru (in več, če to nebi zaleglo)! Da zapostavljaš fanta, na račun mame? NE! Naj pa ne hodi na praznovanja. Verjetnov se govori, ker ve, da boš izbrala njo. Mogoče je res enkrat, dvakrat ne bo, ampak ko bo spoznala, da se ji ne pustiš, bo že prišla, verjemi
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
- Tauriel
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 26. 12. 2013
Ne finance ne dopuščajo.
Vztraja pri tem da mi še vse ona plačuje in tudi to me moti ker mi potem naprej meče to. Če me je kdaj videla da sva na telefonu je začela govoriti "jaz ti telefon plačujem" oziroma če sem šla k njemu me je opomnila da "jaz ti bencin plačujem". Če pa rečem da si bom sama plačala, to pa noče.
Ona trdi da je družina bolj pomembna in da moram biti z družino. In zato je kao fant čist odveč in da moram najprej se brigati za družino. Skos želi da sem doma (zdaj ko ni faksa trenutno) in da pospravljam, kuham ko pride moj brat domov ker ne zna kuhat. Sploh ne smem nikamor it ker si vedno izmisle da je treba še to in to naredit. En dan sem namesto vseh pospravila celo hišo že en dan prej kot bi jo mogli vsiskupaj (tisti dan ko bi jo skupaj pospravljali sem nekam šla) in na koncu je to izgledalo tako kot da to ni nič važno. Še vedno mi je naprej metala da sem nesramna in da samo nase gledam. In da nikoli nič ne naredim.
Strah me je. Znorela bi če se ji nebi javljala na telefon.
Saj najprej pokliče samo zato da me preverja kje sem. Če sliši da sem s fantom potem znori in vrže telefon dol. Ko pa pokliče nazaj čez 15minut pa ponavadi 10 minut spet prigida o tem kako slab človek sem in samo nase mislim.
Sej tako kot sem že rekla. Nič nebi imela proti če se je odločila da bo do konca življenja samska in da bo celo življenje organizirala samo še okrog sorodnikov in praznovanj, ampak hudiča moti pa me da mi bo vsi kri izpila če se jaz pač nisem tako odločila. In namesto da bi me podpirala pri čimerkoli, me samo jeb* v glavo in mi ubija samozavest.
Pred 2 letoma sem bila že tako na psu, da sem poklicala fanta po telefonu in mu rekla da ne moreva iti jutri "na izlet" ker si ne upam povedati mami in mi je bilo vseeno če je konec zveze zaradi tega. Jokala sem in jokala ker nisem mogla iti in prenesti tega da spet znori in začne jokat kakšna prasica sem.
Vztraja pri tem da mi še vse ona plačuje in tudi to me moti ker mi potem naprej meče to. Če me je kdaj videla da sva na telefonu je začela govoriti "jaz ti telefon plačujem" oziroma če sem šla k njemu me je opomnila da "jaz ti bencin plačujem". Če pa rečem da si bom sama plačala, to pa noče.
Ona trdi da je družina bolj pomembna in da moram biti z družino. In zato je kao fant čist odveč in da moram najprej se brigati za družino. Skos želi da sem doma (zdaj ko ni faksa trenutno) in da pospravljam, kuham ko pride moj brat domov ker ne zna kuhat. Sploh ne smem nikamor it ker si vedno izmisle da je treba še to in to naredit. En dan sem namesto vseh pospravila celo hišo že en dan prej kot bi jo mogli vsiskupaj (tisti dan ko bi jo skupaj pospravljali sem nekam šla) in na koncu je to izgledalo tako kot da to ni nič važno. Še vedno mi je naprej metala da sem nesramna in da samo nase gledam. In da nikoli nič ne naredim.
Strah me je. Znorela bi če se ji nebi javljala na telefon.
Saj najprej pokliče samo zato da me preverja kje sem. Če sliši da sem s fantom potem znori in vrže telefon dol. Ko pa pokliče nazaj čez 15minut pa ponavadi 10 minut spet prigida o tem kako slab človek sem in samo nase mislim.
Sej tako kot sem že rekla. Nič nebi imela proti če se je odločila da bo do konca življenja samska in da bo celo življenje organizirala samo še okrog sorodnikov in praznovanj, ampak hudiča moti pa me da mi bo vsi kri izpila če se jaz pač nisem tako odločila. In namesto da bi me podpirala pri čimerkoli, me samo jeb* v glavo in mi ubija samozavest.
Pred 2 letoma sem bila že tako na psu, da sem poklicala fanta po telefonu in mu rekla da ne moreva iti jutri "na izlet" ker si ne upam povedati mami in mi je bilo vseeno če je konec zveze zaradi tega. Jokala sem in jokala ker nisem mogla iti in prenesti tega da spet znori in začne jokat kakšna prasica sem.
-
*mala* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 8839
- Na forumu od: 3. 8. 2004
Kako NOČE, da si sama plačuješ? Kako ti lahko to prepreči? Da tankaš na svoj račun, da sama vzameš položnico in plačaš?
Js bi šla začasno k fantu živt, 5 let sta skupaj, menda si lahko malce pri njemu!
Js bi šla začasno k fantu živt, 5 let sta skupaj, menda si lahko malce pri njemu!
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
- Ananhas
- Cosmofrik
- Prispevkov: 1980
- Na forumu od: 20. 1. 2013
Ojej.
Mora biti skrajno naporno imet tako mamo...
Drugače pa kot rečeno, stara si 25 in ne več 15. Mami boš morala jasno postavit neko mejo, ker to kar počne je navadna manipulacija in izsiljevanje. In, ker vidi, da se ji pustiš, igra to igro dalje. Čustveno se hrani s tem...
Odločila se je, da ona ne bo več z moškim, je zagrenjena in osamljena... posledično se vtika vate in tvoje življenje. A-a, treba bo postavit meje...
Bodi čimbolj neodvisna (tudi finančno), da ti ne bo mogla nič metat naprej. Komunikacija pa v mejah normale, odrasla. Formalna, če ji ne bo jasno, da si odrasla oseba s svojim življenjem.
Mora biti skrajno naporno imet tako mamo...
Drugače pa kot rečeno, stara si 25 in ne več 15. Mami boš morala jasno postavit neko mejo, ker to kar počne je navadna manipulacija in izsiljevanje. In, ker vidi, da se ji pustiš, igra to igro dalje. Čustveno se hrani s tem...
Odločila se je, da ona ne bo več z moškim, je zagrenjena in osamljena... posledično se vtika vate in tvoje življenje. A-a, treba bo postavit meje...
Bodi čimbolj neodvisna (tudi finančno), da ti ne bo mogla nič metat naprej. Komunikacija pa v mejah normale, odrasla. Formalna, če ji ne bo jasno, da si odrasla oseba s svojim življenjem.
Zadnjič spremenil Ananhas, dne 26. Dec. 2013 17:30, skupaj popravljeno 1 krat.
- Tauriel
- Sramežljivka
- Prispevkov: 5
- Na forumu od: 26. 12. 2013
*mala* napisal/-a:Kako NOČE, da si sama plačuješ? Kako ti lahko to prepreči? Da tankaš na svoj račun, da sama vzameš položnico in plačaš?
Js bi šla začasno k fantu živt, 5 let sta skupaj, menda si lahko malce pri njemu!
Če bi ji rekla da bom prespala pri njemu bi živce zgubila. Preden bi sploh lahko šla od doma bi jo morala poslušati. Ko bi pa končno šla bi mi pa že vso veselje ukradla.
Marsičemu sem se morala odpovedati če sem hotela imeti mir pred njo.
Če si pa plačam položnice pa to ne bo nič pomagalo. Bo pa rekla da pri njej živim. Od doma me pa sploh ne bo pustila iti. Če bi pa slučajno ušla od doma na skrivaj, bi me pa začela verjetno po telefonu izsiljevati da si bo še kaj naredila ali podobno.
-
*mala* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 8839
- Na forumu od: 3. 8. 2004
^^ Ok, že iščeš 1001 razlog in izgovor! Kaj potem? Kaj naj ti svetujemo sploh še? Prov, pa pusti kot je, če je tako... kaj ti naj?
Al se pa postavi zase in naredi nekaj! Samo noben ne more nič namest tebe nardit, samo ti lahko!
Al se pa postavi zase in naredi nekaj! Samo noben ne more nič namest tebe nardit, samo ti lahko!
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
- Ananhas
- Cosmofrik
- Prispevkov: 1980
- Na forumu od: 20. 1. 2013
Tauriel napisal/-a:Če si pa plačam položnice pa to ne bo nič pomagalo. Bo pa rekla da pri njej živim. Od doma me pa sploh ne bo pustila iti. Če bi pa slučajno ušla od doma na skrivaj, bi me pa začela verjetno po telefonu izsiljevati da si bo še kaj naredila ali podobno.
-
..Evelyn.. - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Na forumu od: 4. 4. 2008
Kot je rekla *mala*, ignoriraj jo, postavi se zase. Samo zato, ker je ona svoje življenje usmerila v neko smer, ni potrebno, da ga ti v enako..In tudi če boš vse iste "napake" delala kot jih je ona, boš morda na koncu zaradi teh napak postala drugačen človek kot je ona.. Pot na kateri si, te res vodi samo v isto usodo svoje mame, ker boš slej ko prej ali ti pustila svojega fanta ali pa bo on tebe (in prekleto prav bo imel). Si samostojna, odgovorna in odrasla oseba. In prav nič ne bo ta tema dosegla, če boš, tako kot je spet *mala* rekla, dobila izgovor vsakič.. Nehaj se zgovarjat, tko samo daješ vtis, da te ima mama popolnoma pod kontrolo..da ti je še vcepila v glavo, da ničesar ne moreš spremenit in da je najbolje, da se sprijazneš.. Pa dobro veš, da to ni edina in niti slučajno dobra možnost.
Imaš tri opcije:
1.) Ostani doma, konkretno se razpizdi, ja razpizdi na mamo in ji povej vse kar čutiš. Sploh ji ne pusti do besede. Kot ona mnogokrat ni pustila do besede tebi. Zaključi samo s tem, da bo od zdaj naprej nekaj pa tudi po tvoje in da ona ne bo več tvoj "mož, ki ima vse pod kontrolo", kakor si tega sama ne želi. Če hoče, da ostaneš pri njej v življenju naj se spremeni, drugače bo res izvedela kaj pomeni biti popolnoma sama.
2.) Glej 1. Če faila, se odseli.
3.) Pusti situacijo kot je. Pusti fanta kar zdaj, ker bo bolečina kasneje večja. Nabavi par mačk.
Življenje je prekratko in zaenkrat ga tvoja mama dela samo bolečega..Zmoreš se upret, vse drugo je brez smisla. Če boš še naprej ostala podrejena, bosta obe na koncu sami in osamljeni, kljub temu, da bosta skupaj živeli.
Imaš tri opcije:
1.) Ostani doma, konkretno se razpizdi, ja razpizdi na mamo in ji povej vse kar čutiš. Sploh ji ne pusti do besede. Kot ona mnogokrat ni pustila do besede tebi. Zaključi samo s tem, da bo od zdaj naprej nekaj pa tudi po tvoje in da ona ne bo več tvoj "mož, ki ima vse pod kontrolo", kakor si tega sama ne želi. Če hoče, da ostaneš pri njej v življenju naj se spremeni, drugače bo res izvedela kaj pomeni biti popolnoma sama.
2.) Glej 1. Če faila, se odseli.
3.) Pusti situacijo kot je. Pusti fanta kar zdaj, ker bo bolečina kasneje večja. Nabavi par mačk.
Življenje je prekratko in zaenkrat ga tvoja mama dela samo bolečega..Zmoreš se upret, vse drugo je brez smisla. Če boš še naprej ostala podrejena, bosta obe na koncu sami in osamljeni, kljub temu, da bosta skupaj živeli.
It was forever..but it didnt last long..
-
mastermind - Kofetarica
- Prispevkov: 593
- Na forumu od: 4. 2. 2013
- Kraj: London, UK
Nisem šel brat komentarjev pred mano in nisem uspel prebrat tvojega posta do konca, pa vseeno, popolnoma si ji podrejena.
Nevem, pri 25ih punca, bi pa že lahko razmišljala s svojo glavo in se ravnala tako kot tebi paše. Da poslušaš mat, da moraš biti do 23h doma? Mislim halo, jst bi jo nekam poslal s takim odnosom. Sem imel podobne težave kot ti, ampak sem enostavno delal po svoje. Velikokrat so bile težave zaradi tega, ampak v večini primerov sem vesel, da sem naredil po svoje, ker me sedaj jemljejo kot samostojno osebo ki ve kaj dela.
Moraš se postavit zase, obvezno. Ne jebaj pet posto stvari, ki ti jih ukazuje, če se tebi zdi, da so neumna (vse naštete zadeve so par kilometrov za točko meje zdravega razuma). Da odreka svojo prisotnost na družinskih dogodkih, če boš pripeljala tipa - ja pa naj ne pride, noben je ne bo pogrešal, familiji pa poveš tako kot je. Da ni prišla, ker si ti prišla s tipom.
Če imaš sicer možnost bi bilo bolje, da bi poskusila živet sama, ampak ne vem kako ti znese potem s stroški. Sicer pa do 27 leta so te starši obvezani vzdrževat, če se redno šolaš, tako da če se želiš iti to, lahko izsiliš neke vrste preživnino, ki najbrž ne bo zadostovala za najemnino, bo pa nekaj vseeno.
Sem poznal eno punco, s podobnimi starši, stara 25 let, pa ji starši niso dovolili it nikamor brez njih. Fante je skrivala, uglavnem, jst sem se samo čudil, kako lahko en folk tako dolgo gleda tako izsiljevanje. Sterat take starše, ki pod krinko neke skrbi terorizirajo in čustveno pohabljajo otroke.
Nevem, pri 25ih punca, bi pa že lahko razmišljala s svojo glavo in se ravnala tako kot tebi paše. Da poslušaš mat, da moraš biti do 23h doma? Mislim halo, jst bi jo nekam poslal s takim odnosom. Sem imel podobne težave kot ti, ampak sem enostavno delal po svoje. Velikokrat so bile težave zaradi tega, ampak v večini primerov sem vesel, da sem naredil po svoje, ker me sedaj jemljejo kot samostojno osebo ki ve kaj dela.
Moraš se postavit zase, obvezno. Ne jebaj pet posto stvari, ki ti jih ukazuje, če se tebi zdi, da so neumna (vse naštete zadeve so par kilometrov za točko meje zdravega razuma). Da odreka svojo prisotnost na družinskih dogodkih, če boš pripeljala tipa - ja pa naj ne pride, noben je ne bo pogrešal, familiji pa poveš tako kot je. Da ni prišla, ker si ti prišla s tipom.
Če imaš sicer možnost bi bilo bolje, da bi poskusila živet sama, ampak ne vem kako ti znese potem s stroški. Sicer pa do 27 leta so te starši obvezani vzdrževat, če se redno šolaš, tako da če se želiš iti to, lahko izsiliš neke vrste preživnino, ki najbrž ne bo zadostovala za najemnino, bo pa nekaj vseeno.
Sem poznal eno punco, s podobnimi starši, stara 25 let, pa ji starši niso dovolili it nikamor brez njih. Fante je skrivala, uglavnem, jst sem se samo čudil, kako lahko en folk tako dolgo gleda tako izsiljevanje. Sterat take starše, ki pod krinko neke skrbi terorizirajo in čustveno pohabljajo otroke.
- wasd
- Kofetarica
- Prispevkov: 763
- Na forumu od: 10. 11. 2012
..Evelyn.. napisal/-a:Kot je rekla *mala*, ignoriraj jo, postavi se zase. Samo zato, ker je ona svoje življenje usmerila v neko smer, ni potrebno, da ga ti v enako..In tudi če boš vse iste "napake" delala kot jih je ona, boš morda na koncu zaradi teh napak postala drugačen človek kot je ona.. Pot na kateri si, te res vodi samo v isto usodo svoje mame, ker boš slej ko prej ali ti pustila svojega fanta ali pa bo on tebe (in prekleto prav bo imel). Si samostojna, odgovorna in odrasla oseba. In prav nič ne bo ta tema dosegla, če boš, tako kot je spet *mala* rekla, dobila izgovor vsakič.. Nehaj se zgovarjat, tko samo daješ vtis, da te ima mama popolnoma pod kontrolo..da ti je še vcepila v glavo, da ničesar ne moreš spremenit in da je najbolje, da se sprijazneš.. Pa dobro veš, da to ni edina in niti slučajno dobra možnost.
Imaš tri opcije:
1.) Ostani doma, konkretno se razpizdi, ja razpizdi na mamo in ji povej vse kar čutiš. Sploh ji ne pusti do besede. Kot ona mnogokrat ni pustila do besede tebi. Zaključi samo s tem, da bo od zdaj naprej nekaj pa tudi po tvoje in da ona ne bo več tvoj "mož, ki ima vse pod kontrolo", kakor si tega sama ne želi. Če hoče, da ostaneš pri njej v življenju naj se spremeni, drugače bo res izvedela kaj pomeni biti popolnoma sama.
2.) Glej 1. Če faila, se odseli.
3.) Pusti situacijo kot je. Pusti fanta kar zdaj, ker bo bolečina kasneje večja. Nabavi par mačk.
Življenje je prekratko in zaenkrat ga tvoja mama dela samo bolečega..Zmoreš se upret, vse drugo je brez smisla. Če boš še naprej ostala podrejena, bosta obe na koncu sami in osamljeni, kljub temu, da bosta skupaj živeli.
+1
Drugega ti ne preostane.
-
mastermind - Kofetarica
- Prispevkov: 593
- Na forumu od: 4. 2. 2013
- Kraj: London, UK
Nisi edina, daleč od tega. Kot pravim, sem imel podobno izkušnjo, a se je na srečo razrešilo kolikor toliko ok.
Moraš pokazati, da si odrasla oseba, in da si krojiš lastno življenje ti in nihče drug! Če se podrejaš sedaj mami, se boš (ali pa se že) podrejaš tudi drugim ljudem, fantu, možu in bo čez leta samo še huje.. (Da ne bo na forumu čez par let odprta tema, da si z otrok, mož pa samo okoli hodi in ga ni nič domov, ti pa ne veš kaj naredit!)
Stara si 25 let, četrt življenja je za tabo, postavi se zase in za svoja načela! Kaj delaš s svojim življenjem je tvoja stvar in ne mamina, niti od nikogar drugega. Nehaj se smiliti sama sebi in naredi kar je treba še danes.
Moraš pokazati, da si odrasla oseba, in da si krojiš lastno življenje ti in nihče drug! Če se podrejaš sedaj mami, se boš (ali pa se že) podrejaš tudi drugim ljudem, fantu, možu in bo čez leta samo še huje.. (Da ne bo na forumu čez par let odprta tema, da si z otrok, mož pa samo okoli hodi in ga ni nič domov, ti pa ne veš kaj naredit!)
Stara si 25 let, četrt življenja je za tabo, postavi se zase in za svoja načela! Kaj delaš s svojim življenjem je tvoja stvar in ne mamina, niti od nikogar drugega. Nehaj se smiliti sama sebi in naredi kar je treba še danes.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov